Prosilec - Občina Miren Kostnajevica
+ -Številka: 090-297/2015
Kategorije: Javna naročila, Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilka je zahtevala dokumentacijo, ki jo je v postopku javnega naročanja predložil neizbrani ponudnik. Organ je odločil, da zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost, zato je do njih zavrnil dostop. IP je po pritožbi zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje, ker organ ni individualiziral dokumentov o katerih je odločil, posledično pa se odločbe ni dalo preizkusiti (absolutno bistvena kršitev pravil postopka). S predmetno odločbo je IP odločil o pritožbi zoper odločbo izdano v ponovnem odločanju organa. V tem postopku je IP ugotovil, da neizbrani ponudnik ne varuje zahtevanih dokumentov kot poslovno skrivnost. Prav tako pa je IP ugotovil, da nekatere reference, ki jih je ponudnik predložil v predmetnem postopku javnega naročanja (kjer ni bil izbran), izkazujejo opravljanje podobnih storitev za porabnike javnih sredstev. Ker podatki o porabi javnih sredstev predstavljajo podatke, ki so po zakonu javni, ti ne bi mogli biti varovani kot poslovna skrivnost, četudi bi bili izpolnjeni pogoji za določitev navedenih podatkov kot poslovna skrivnost po subjektivnem oziroma objektivnem kriteriju varstva poslovne skrivnosti (3. odst. 39. čl. ZGD-1).
ODLOČBA:Številka: 090-297/2015/10Datum: 4. 1. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 251. čl., 1. odst. 252. čl. in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo št. 090-6/2015-8 z dne 18. 11. 2015, Občine Miren-Kostanjevica, Miren 137, Miren 5291 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O: 1. Pritožbi se delno ugodi in se odločba Občine Miren-Kostanjevica, št. 090-6/2015-8 z dne 18. 11. 2015, delno odpravi ter se odloči, da mora organ v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe prosilki po elektronski pošti posredovati kopije naslednjih dokumentov v zvezi s prijavo …, na javno naročilo št. JN3531/2015 z dne 29. 5. 2015:a. izjavo o referencah z dne 7. 7. 2015 (obrazec 7),b. potrdilo o referenci z dne 6. 7. 2015, izdajatelja Osnovne šole Draga Bajca Vipava, v katerem mora organ prekriti telefonsko številko in elektronski naslov kontaktne osebe naročnika (obrazec priloga 7/1),c. potrdilo o referenci z dne 6. 7. 2015 izdajatelja Občine Divača (obrazec 7/1),d. potrdilo o referenci z dne 6. 7. 2015 izdajatelja Osnovne šole Vodice, v katerem mora organ prekriti elektronski naslov kontaktne osebe izdajatelja reference (obrazec 7/1),e. potrdilo o referenci z dne 6. 7. 2015 izdajatelja Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina, v katerem mora organ prekriti elektronski naslov in telefonsko številko kontaktne osebe izdajatelja reference (obrazec 7/1),f. seznam vozil, s katerimi bi ponudnik opravljal prevoz učencev (obrazec 6, priloga 6/1). 2. V delu, v katerem mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilke zavrne. 3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilka je zahtevala vse liste ponudbe gozdarstva … (v nadaljevanju ponudnik) z dne 7. 7. 2015, s katero je ta konkuriral na javnem naročilu št. JN3531/2015. Prosilka je v zahtevi navedla, da v zvezi s tem želi predvsem podatke o referencah, potrdilih o referencah ter seznam vozil, s katerimi naj bi ponudnik opravljal prevoz.Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-6/2015-2 z dne 26. 8. 2015, s katero je zahtevo delno zavrnil. V zavrnilnem delu se je organ skliceval na izjemo poslovne skrivnosti po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in izjemo varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP odločil z odločbo št. 090-248/2015/4 z dne 22. 10. 2015, da organ svoje odločbe št. 090-6/2015-2 ni ustrezno obrazložil, saj ni individualiziral dokumentov, iz katerih naj bi izhajale navedene izjeme, zato se odločbe ni dalo preizkusiti. Posledično je IP zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je organ z odločbo št. 090-6/2015-8 z dne 18. 11. 2015 (ki je predmet tega postopka) individualiziral zahtevane dokumente in se do posameznega dokumenta opredelil v obrazložitvi. S 1. tč. izreka je prosilki v celoti omogoči dostop do ponudbenega predračuna in licence – priloga obrazca št. 4. V 2. tč. izreka je zavrnil dostop do:- Potrdila poslovne banke (priloga obrazca št. 5 – Izjava o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev);- Seznama vozil, s katerimi bo ponudnik opravljal storitev (priloga obrazca št. 6 - Izjava o tehnični brezhibnosti in opremljenosti vozil, ustreznih kadrih, zagotavljanju nadomestnega vozila in voznika); - Seznama voznikov, s katerimi bo ponudnik opravljal storitev (priloga obrazca št. 6 - Izjava o tehnični brezhibnosti in opremljenosti vozil, ustreznih kadrih, zagotavljanju nadomestnega vozila in voznika); - Izjava o referencah ponudnika (obrazec št. 7);- Potrdila o referencah (obrazec št. 7/1);- Izjavo o ugodnostih (obrazec št. 12).V 3. tč. izreka izpodbijane odločbe je organ omogočil delni dostop do Izjave za pridobitev osebnih podatkov iz uradnih evidenc za zakonite zastopnike (obrazec št. 8), pri čemer je prekril varovane osebne podatke. V obrazložitvi je organ navedel, da je ponudnik vse dokumente, o katerih je organ odločil v 1. in 2. tč. izreka, označil kot zaupne. Glede dokumentov iz 1. tč. izreka je organ ugotovil, da podatki iz teh dokumentov ne morejo biti varovani kot poslovna skrivnost, saj so po zakonu javni. Glede vseh dokumentov iz 2. tč. izreka je odločil, da predstavljajo poslovno skrivnost podjetja, zato je na podlagi 2. al. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ dostop zavrnil. V zvezi s tem je posebej ugotovil, da podatki iz navedenih dokumentov ne sodijo med javne podatke po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I; v nadaljevanju ZJN-2). Prav tako je ugotovil, da glede na to, da ponudnik na konkretnem razpisu ni bil izbran, javna sredstva niso bila porabljena, zato glede teh dokumentov tudi ni podan razlog za razkritje na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Posebej je organ glede izpolnjevanja pogojev za obstoj poslovne skrivnosti v posameznem dokumentu ugotovil:- Potrdila poslovne banke o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev (1. al. 2. tč. izreka) kažejo na finančni položaj podjetja, zato bi njihovo razkritje ogrozilo konkurenčnost ponudnika na trgu. - Seznam vozil s katerimi bo ponudnik opravljal storitev (2. al. 2. tč. izreka) predstavlja konkurenčno prednost ponudnika, njihovo razkritje pa bi lahko podjetju povzročilo škodo in vplivalo na njegov konkurenčni položaj. - Seznam voznikov (3. al. 2. tč. izreka), izjava o referencah (4. al. 2. tč. izreka), potrdila o referencah (5. al. 2. tč. izreka) ter izjava o ugodnostih (6. al. 2. tč. izreka) predstavljajo poslovno skrivnost, saj interes javnosti v konkretnem primeru ne prevlada nad interesom ponudnika, da podatke varuje kot poslovno skrivnost. Glede podatkov iz seznama voznikov (3. al. 2. tč. izreka) je organ še ugotovil, da vsebujejo varovane osebne po 3. al. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Sklepno je organ pojasnil, da je prosilka prejela fotokopije vseh dokumentov neizbranega ponudnika, razen tistih, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost. Prosilka se pritožuje v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do seznama vozil (2. al. 2. tč. izreka), seznama referenc (ki izhajajo iz izjave o referencah, 4. al. 2. tč. izreka) in potrdila o referencah (5. al. 2. tč. izreka). V pritožbi prosilka med drugim zatrjuje kršitev pravil postopka, ko navaja, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do navedb stranke, podanih v pritožbi zoper prvotno prvostopenjsko odločbo. Po mnenju prosilke slednje predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti. Glede referenc javnih naročnikov prosilka trdi, da gre za podatke, ki ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost, če so že bili enkrat prej (v drugem postopku javnega naročanja), določeni kot javni. Pri tem se prosilka sklicuje na prakso Državne revizijske komisije (v nadaljevanju DRK). V zvezi s podatki o referencah prosilka posebej še zatrjuje, da naj bi ponudnik predložil domnevno neresnično izjavo in dokazila, kar predstavlja prekršek po 109.a členu ZJN-2, zato bo po navedbah prosilke, po prejetju zahtevanega dokumenta mogoče vložiti predlog za začetek postopka o prekršku pri DRK, če se izkaže, da so bile resnično predložene neresnične izjave ali dokazila. Ob tem prosilka dodaja, da v skladu s 3. odst. 39. čl. ZGD-1 podatki o kršitvi zakona ne morejo biti varovani kot poslovna skrivnost. Prosilka navaja tudi več razlogov, iz katerih naj bi izhajal sum na to, da je ponudnik vložil neresnične reference, v zvezi s tem pa naj bi družba … v postopku izbiranja pri naročniku predlagala tudi ukrepanje naročnika v skladu s 2. odst. 77. čl. ZJN-2. Prosilka dalje navaja, da je posledica ugotovitve prekrška tudi uvrstitev ponudnika na listo z negativnimi referencami, kar kaže na poudarjen interes javnosti za razkritje zahtevanih dokumentov. V zvezi s podatki, iz katerih izhaja seznam vozil (2. al. 2. tč. izreka), prosilka v zatrjuje, da interes javnosti za razkritje prevlada nad zasebnim interesom ponudnika, da podatek o seznamu vozil ohrani kot zaupen. Prosilka trdi, da je seznam vozil neposredno povezan z licenco za opravljanje dejavnosti prevoza oseb, v interesu javnosti pa je, da preveri, ali posamezni ponudnik izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti prevoza oseb. Ob tem še pripominja, da je varnost prevoza bistvena sestavina pogodbe o prevozu potnikov, kar kaže na poudarjen interes javnosti, da se s temi dokumenti seznani. Da interes javnosti v konkretnem primeru prevlada nad poslovno skrivnostjo, pa prosilka končno utemeljuje še s pomenom zagotavljanja varnosti pri prevozu otrok. Prosilka namreč meni, da je ključno za zagotavljanje varnosti pri prevozu šolajočih otrok, možnost javnosti, da se seznani z dokumenti iz razpisne dokumentacije in prek tega izvaja nadzor nad zakonitostjo izvajanja dejavnosti. IP je od organa pridobil dokumente, ki so predmet tega postopka. Od posameznih izdajateljev referenc pa je IP pridobil tudi dokazila o tem, ali so bila za izvajanje dejavnosti, ki jih je neizbrani ponudnik predložil kot potrdila o referencah, porabljena javna sredstva. IP je pozval neizbranega ponudnika, da se predmetnega pritožbenega postopka udeleži kot stranski intervient, če meni, da bi razkritje dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka vplivalo na njegove pravice ali pravne koristi. Dne 23. 11. 2015 je IP prejel dogovor …, ki navaja, da dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka ne šteje kot poslovno skrivnost. V zvezi s temi dokumenti tudi ni bil izdan sklep o poslovni skrivnosti, dokumenti pa so bili označeni kot zaupni, zaradi ohranjanja dobrih poslovnih odnosov z drugimi konkurenti v postopku. Iz navedenega razloga neizbrani ponudnik dovoljuje razkritje vseh dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka.Pritožba je delno utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.1. Meje preizkusa pritožbe pritožbenega organaV pritožbi je prosilka izrecno navedla, da je organ v ponovljenem postopku zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, in sicer seznama referenc, potrdil o referencah in seznama vozil. Zaradi navedenega je IP štel, da se prosilka pritožuje le glede zavrnitve dostopa do seznama vozil (2. al. 2. tč. izreka), izjav o referencah (4. al. 2. tč. izreka) in potrdil o referencah (5. al. 2. tč. izreka). V preostalem delu je torej izpodbijana odločba postala pravnomočna. 2. Presoja pravilne uporabe določb postopkaProsilka zatrjuje, da je organ storil bistveno kršitev pravil postopka, s tem ko se v izpodbijani (drugi) odločbi ni opredelil do njenih pritožbenih navedb, ki jih je podala v pritožbi zoper prvo odločbo (št. 090-6/2015-2 z dne 26. 8. 2015). IP ugotavlja, da se prosilka pritožuje, ker se organ ni opredelil glede njenih navedb o javnosti referenc neizbranega ponudnika. Prosilka utemeljuje, da so reference neizbranega ponudnika javne, v kolikor se predložene reference nanašajo na izvedeno naročilo, za katero je bil ponudnik izbran v drugem postopku javnega naročanja. Takšno stališče naj bi izhajalo tudi iz več postopkov pred DRK, npr. št. 018-050/2011 in št. 018-372/2013-5. IP ugotavlja, da pravilna in zadostna obrazložitev predstavlja uresničitev ustavne določbe o enakem varstvu pravic iz 22. čl. Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju Ustava). Pomanjkljivosti v obrazložitvi vedno predstavljajo bistveno kršitev pravil postopka, ko se odločbe ne da preizkusiti (7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP), sicer pa le, če te pomanjkljivosti predstavljajo kršitev drugih procesnih pravil in hkrati privedejo do nezakonite končne odločbe. Na podlagi 2. odst. 146. čl. ZUP sme stranka navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi. Na podlagi 1. al. 1. odst. 214. čl. ZUP mora obrazložitev obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih. IP ugotavlja, da je v prosilka v svoji pritožbi zoper prvotno odločbo (št. 090-6/2015-2) podala svoje naziranje glede pravnega vprašanja javnosti referenc neizbranega ponudnika. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa je jasno razvidno, kako se je organ opredelil do pravnega vprašanja javnosti referenc neizbranega ponudnika, zato IP meni, da se v tem delu odločbo da preizkusiti, kar posledično pomeni, da bistvena kršitev pravil postopka na podlagi 7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP ni podana. Prav tako po mnenju IP ni podana bistvena kršitev, ker bi z neopredelitvijo do navedb prosilke organ storil drugo procesno kršitev, ki bi privedla do nezakonite odločbe. Določba 2. odst. 146. čl. ZUP sicer stranki omogoča, da poda svoje tolmačenje prava v vsaki fazi postopka do izdaje odločbe, vendar pa iz ZUP-a ne izhaja obveznost, da se organ do teh tolmačenj tudi opredeli. V skladu s 1. al. 1. odst. 214. čl. ZUP se mora organ v obrazložitvi opredeliti do navedb strank o dejstvih (torej glede dejanskega stanja), ne pa tudi do stališč stranke glede njenega pravnega naziranja. Obveznost, da obrazložitev vsebuje tudi opredelitev glede pravnih vprašanj odločbe izhaja iz določbe 4. tč. 1. odst. 214. čl. ZUP po kateri mora organ navesti določbe predpisov, na katere se odločba opira. Z jasnim stališčem, ki ga organ zavzame v obrazložitvi glede uporabe prava, pa se organ po mnenju IP, posredno opredeli tudi do razlage prava, ki ga navaja stranka (tudi če strankinih navedb v svoji obrazložitvi neposredno ne omeni). IP je posledično odločil, da organ ni zagrešil bistvene kršitve določb postopka, s tem ko se pri ponovnem odločanju ni opredelil do pravnega naziranja stranke, podanega v pritožbi zoper prvo izdano odločbo. Relevantnost navedb glede javnosti referenc neizbranih ponudnikov bo IP ugotavljal pri presoji pravilnosti uporabe materialnega prava v izpodbijani odločbi. 3. Presoja pravilne uporabe materialnega pravaInformacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja in sicer: - informacija se mora nahajati v materializirani obliki,- organ mora z informacijo razpolagati,- spadati mora v delovno področje organa. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacij javnega značaja. Vprašanje v konkretnem primeru se nanaša na pravilno uporabo izjem od prostega dostopa, predvsem z vidika izjeme varstva poslovne skrivnosti na podlagi 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter izjeme varstva osebnih podatkov na podlagi 3. al. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.3.1 Presoja izjeme poslovne skrivnosti (2. al 1. odst. 6. čl. ZDIJZ)3.1.1 Glede seznama referenc in dokazil o referencah neizbranega ponudnika (4. in 5. al. 2. tč. izreka izpodbijane odločbe)Organ je zavrnil dostop do referenc neizbranega ponudnika (4. in 5. al. 2. tč. izreka izpodbijane odločbe), ker je ugotovil, da vsi dokumenti predstavljajo poslovne skrivnosti, njihovo razkritje pa bi povzročilo škodo neizbranemu ponudniku. Neizbrani ponudnik je vse dokumente, ki so predmet presoje tega postopka, označil z oznako zaupno. IP je za preveritev dejanskega stanja neizbranega ponudnika povabil v postopek kot stranskega udeleženca. V svojem odgovoru z dne 23. 11. 2015 je stranski udeleženec izjavil, da dokumentov, ki so predmet presoje tega pritožbenega postopka, ne šteje za poslovno skrivnost in da dovoli njihovo razkritje prosilki po ZDIJZ. Na podlagi 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ se prosilcu zavrne dostop do podatka, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1) pojem poslovne skrivnosti določa v 39. čl. V skladu s 1. odst. 39. čl. ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (subjektivni kriterij). Po 2. odst. 39. čl. ZGD-1 se ne glede na to ali so določeni s sklepi iz 1. odst. 39. čl. ZGD-1, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Kljub navedenemu se v skladu s 3. odst. 39. čl. ZGD-1, za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Glede na navedbe neizbranega ponudnika, je IP ugotovil, da dokazil o referencah neizbrani ponudnik ne šteje za poslovno skrivnost. Iz navedenega sledi, da je organ v odločbi napačno ugotovil, da obstajajo pogoji za obstoj poslovne skrivnosti. Iz izpodbijane odločbe sicer ne izhaja jasno, ali je organ štel, da so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem (1. odst. 39. čl. ZGD-1) oziroma po objektivnem kriteriju (2. odst. 39. čl. ZGD-1), vendar slednje za odločanje v konkretnem postopku niti ni relevantno. Bistveno je namreč to, da je poslovni subjekt – stranski udeleženec v postopku sam izjavil, da zahtevanih dokumentov ne šteje za poslovno skrivnost. Izhajajoč iz navedenega po mnenju IP ni razlogov za varstvo teh podatkov, saj se z institutom poslovne skrivnosti primarno varuje interese poslovnega subjekta. Iz navedenega razloga je IP odločil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, kar je privedlo do napačne uporabe materialnega prava, zato je IP odločbo v tem delu, na podlagi 1. odst. 251. čl. ZUP in 1. odst. 252. čl. ZUP, delno odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP se v nadaljevanju opredeljuje še do navedb prosilke.Prosilka v pritožbi nasprotuje obrazložitvi organa, ki se sklicuje na odločbo IP št. 090-98/2014/2. V tej odločbi je IP odločil o dostopu do referenc neizbranega ponudnika iz postopka javnega naročila, pri čemer je ugotovil, da je zahtevane dokumente ponudnik ustrezno označil za poslovno skrivnost, zato so bili izpolnjeni kriteriji za njihovo varovanje po subjektivnem kriteriju (1. odst. 39. čl. ZGD-1). V citirani odločbi je IP dalje ugotovil, da reference neizbranega ponudnika ne predstavljajo informacij, ki bi bile javne na podlagi ZJN-2, niti ne gre za informacije, glede katerih bi veljalo, da se lahko razkrijejo, ker bi predstavljale informacije v zvezi s porabo javnih sredstev (1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ). Iz navedenih razlogov je bilo ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji iz 3. odst. 39. čl. ZGD-1, da se ti podatki ne bi mogli šteti za poslovno skrivnost, ker bi bili po zakonu javni. Prosilka v pritožbi meni, da situacija iz odločbe IP št. 090-98/2014/2 ni primerljiva z okoliščinami konkretnega primera. Meni namreč, da je treba v konkretnem primeru slediti praksi DRK glede javnosti referenc izbranih ponudnikov. IP je po pregledu prakse DRK (sklepi št. 018-372/2013-5, 018-050/2011-4, 018-139/06-33-1556, 018-046/2010-9 in 018-205/2012-7) ugotovil, da DRK v postopkih omogočanja seznanitve ponudnikov s prijavno dokumentacijo drugih ponudnikov (npr. na podlagi 7. odst. 22. čl. ZJN-2), šteje, da so reference ponudnikov, ki se nanašajo na izvedena javna naročila podatki, ki so javni že na podlagi zakonodaje o javnem naročanju. Javnost teh podatkov v postopkih javnega naročanja po ZJN-2 izhaja iz načela javnosti in transparentnosti javnega naročanja, ki se med drugim udejanja tudi z obveznostjo objave javnega razpisa (12. čl. ZJN-2) ter z obveznostjo objave obvestila o oddaji naročila (62. ZJN-2). »Zlasti objava obvestila o oddaji naročila je namenjena najširši javnosti, ki se lahko na ta način seznani, s katerimi subjekti in v kakšni vsebini javni sektor vstopa v posamezna pogodbena razmerja. Informacija o tem, kateremu zasebnemu subjektu je subjekt javnega sektorja (oz. javni naročnik) oddal neko javno naročilo, je v skladu z zgoraj opredeljenimi določbami ZJN-2 javna, posledično pa je (v skladu z zakonom) javen tudi podatek o referenci zasebnega subjekta, ki izhaja iz takšnega javnega naročila, saj gre pri tem zgolj za vnovično podajo v preteklosti že javno objavljene informacije. Naročnik je zato s tem, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v tiste dele predloženih referenc izbranega ponudnika, ki se nanašajo na pridobljene posle v postopkih oddaje javnih naročil, kršil šesti odstavek 22. člena ZJN-2 in pravico vlagatelja do vpogleda v del ponudbene dokumentacije, ki je že na podlagi zakona (arg. 62. člena ZJN-2) javen.« (sklep št. 018-050/2011-4 z dne 22. 3. 2011). IP ugotavlja, da je v vseh navedenih postopkih DRK odločala o podatkih izbranega ponudnika. V predmetnem pritožbenem postopku gre za reference, ki jih je v postopku javnega naročanja predložil neizbrani ponudnik. Kljub navedenemu pa IP meni, da slednje v postopku odločanja po ZDIJZ ni bistveno, saj IP presoja obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti v skladu z ureditvijo po ZDIJZ in ZGD-1. Ker v skladu s 3. odst. 39. čl. ZGD-1, podatki, ki so po zakonu javni, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, je za določitev podatkov kot poslovna skrivnost bistveno le, ali je glede na določbe ZJN-2 ali drugega zakona mogoče šteti, da podatki, ki izhajajo iz seznama referenc in potrdil o referencah (4. in 5. al. 2. tč. izreka izpodbijane odločbe), predstavljajo javne podatke. V skladu z 2. odst. 22. čl. ZJN-2 se vselej šteje, da so podatki v zvezi z javnim naročilom javni, če gre za podatke o količini iz specifikacije, ceni na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupni vrednosti iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. V skladu s 6. odst. 22. čl. ZJN-2 je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Pred tem datumom določbe zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, ne veljajo. IP izpostavlja tudi določbo iz 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri so podatki v zvezi s porabo javnih sredstev vselej javni, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.Ponudnik je v svoji prijavi na razpis kot reference predložil potrdila o izvajanju storitev prevozov za javne in zasebne subjekte. Zasebni subjekti niso zavezani k izvajanju postopkov po ZJN-2 in tudi ne razpolagajo z javnimi sredstvi. Nadzor nad razpolaganjem s sredstvi zasebnega sektorja posledično ni podvrženo zahtevam po transparentnosti v obliki zagotavljanja javnosti podatkov. Ker torej ti podatki niso javni po zakonu, je glede njih dopustno, da jih ponudnik načeloma po lastni presoji lahko določi kot poslovno skrivnost. Ker pa v konkretnem primeru ti pogoji niso izpolnjeni (stranski udeleženec je v postopku izrecno izjavil, da podatkov ne šteje za poslovno skrivnost) je IP odločil, da se zahtevane dokumente v celoti razkrije. Glede vprašanja, ali bi bil ponudnik upravičen določiti kot poslovno skrivnost reference, ki so jih izdali subjekti javnega sektorja, je IP ugotovil, da se reference nanašajo na opravljanje prevoza pri naslednjih javnih subjektih: Osnovna šola Draga Bajca, Osnovna šola Vodice in Občina Divača. Za ugotovitev dejanskega stanja, je IP od navedenih javnih subjektov pridobil dokazila, ki bi kazala bodisi na porabo javnih sredstev, bodisi na javnost podatkov na podlagi ZJN-2. Osnovna šola Draga Bajca je IP posredovala izpisek transakcij na račun ponudnika v obdobju, v katerem je ponudnik opravljal storitev za naročnika. Ob tem je še pojasnila, da je bil ponudnik v obdobju, navedenem v referencah, prejemnik sredstev šole, za namen izvajanja storitve prevoza osnovnošolskih otrok. Od Občine Divača je IP pridobil aneks št. 3 k pogodbi št. 430-0018/2013-51 o izvajanju prevozov osnovnošolskih otrok, ki predstavlja podlago za to, da je ponudnik (kot je navedeno v referenci) izvajal prevoze osnovnošolskih otrok in za svojo storitev prejemal javna sredstva. Osnovna šola Vodice je IP posredovala Končno poročilo o postopku javnega naročila in Okvirni sporazum št. JN 02/2012-07 o izvajanju občasnih prevozov šolskih otrok, ki predstavlja podlago za izvajanje storitev, navedenih v referenci ponudnika.IP je ugotovil, da je šlo v vseh navedenih primerih za porabo javnih sredstev. Slednje je IP preveril tudi na spletni strani Supervizor, kjer je razvidno, da je ponudnik v obdobju, ki izhaja iz referenc, prejemal izplačila neposredno od zgoraj naštetih javnih subjektov. Podatki o porabi javnih sredstev so na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ javni podatki, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti iz 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prav tako je treba ponovno poudariti, da podatki, ki so po zakonu javni, v skladu s 3. odst. 39. čl. ZGD-1 sploh ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost. Podatki o izdajatelju reference, podatki o obdobju izvajanja rednih prevozov in vrednosti pogodbe, izkazujejo namen, višino, plačnika in prejemnika javnih sredstev, zato po mnenju IP ni nobenega dvoma, da gre za podatke o porabi javnih sredstev. V skladu s tem IP zaključuje, da so navedeni podatki na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ javni podatki, ki v skladu s 3. odst. 39. čl. ZGD-1 niti ne bi mogli biti določeni za poslovno skrivnost.Enako velja tudi za izjavo o referencah – obrazec 7 (4. al. 2. tč. izreka izpodbijane odločbe) v delu, ki se nanaša na navedene javne subjekte. Iz izjave namreč izhaja leto izvajanja storitve in višina pogodbenega zneska, kar predstavlja podatke o porabi javnih sredstev. 3.1.2 Glede seznama vozil, s katerimi bi ponudnik opravljal prevoz učencev (2. al. 2. tč. izreka izpodbijane odločbe)Predmet pritožbe je bil tudi seznam vozil, s katerimi bi ponudnik opravljal prevoz učencev (2. al. 2. tč. izreka izpodbijane odločbe). Tudi glede tega dokumenta je organ odločil, da predstavlja poslovno skrivnost podjetja, zato je dostop zavrnil na podlagi 2. al. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Kot izhaja iz izjave stranskega udeleženca z dne 23. 11. 2015, ta tega dokumenta ne šteje za poslovno skrivnost, zato je IP odločil enako kot glede dokumentov v zvezi s predloženimi referencami neizbranega ponudnika (1. tč. izreka te odločbe). Ker je IP pritožbi prosilke v tem delu ugodil (sicer iz drugih razlogov), se posebej ne opredeljuje glede njenih navedb o obstoju prevladujočega interesa javnosti za razkritje teh podatkov. 3.2 Presoja izjeme varstva osebnih podatkov (3. al 1. odst. 6. čl. ZDIJZ)V skladu s 6. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. IP je ugotovil, da iz potrdil o referencah (obrazec 7/1) izhajajo naslednji podatki, ki jih je v skladu z definicijo iz 6. čl. ZVOP-1 mogoče šteti za osebne podatke: ime, priimek, telefonska številka in elektronski naslov kontaktne osebe izdajatelja reference ter ime in priimek odgovorne osebe izdajatelja reference (naročnika). Iz Izjave o referencah (obrazec 7) in seznama vozil (obrazec priloga 6/1) pa izhaja ime in priimek zakonitega zastopnika neizbranega ponudnika, ki ga je ravno tako mogoče šteti za osebni podatek v smislu 6. čl. ZVOP-1. Razkritje osebnih podatkov prosilcu v postopku po ZDIJZ predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov, mora v skladu z 8. členom ZVOP-1 obstajati ustrezna pravna podlaga. ZVOP-1 kot temeljno pravilo obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) določa, da je obdelava dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev (1. odst. 9. člen ZVOP-1). Posebno zakonsko podlago za razkritje osebnih podatkov prosilcem po ZDIJZ predstavlja 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki med drugim določa, da se dostop dovoli do podatkov povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. V skladu z ustaljeno sodno in upravno prakso velja, da javni uslužbenec oz. javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. IP ugotavlja, da potrdila o referencah, ki so bila podana s strani javnih subjektov, vsebujejo ime in priimek kontaktne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe izdajatelja reference (naročnika), ki so javni uslužbenci oz. javni funkcionarji. Ti podatki so nedvomno v zvezi z njihovim delovnim razmerjem oz. z opravljanjem javne funkcije, zato jih je dopustno razkriti javnosti, ker ne gre za varovane osebne podatke.Zakonsko podlago za razkritje osebnih podatkov prosilcem po ZDIJZ pa lahko predstavlja tudi 2. odst. 106. čl. ZVOP-1, če gre za podatke, ki jih je delodajalec o svojih zaposlenih javno objavil, ker je njihovo delo pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev (glej odločbo št. 090-179/2010/4 z dne 1.12.2010 in št. 090-119/2015 z dne 01.09.2015). IP je po pregledu spletnih strani izdajateljev referenc ugotovil, da so javno objavljeni naslednji podatki: - telefonska številka kontaktne osebe navedene v potrdilu o referenci izdajatelja OŠ Vodice,- telefonska številka in elektronski naslov kontaktne osebe navedene v potrdilu o referenci izdajatelja Občine Divača,- ime in priimek odgovorne osebe naročnika in kontaktne osebe, ki izhajata iz potrdila o referenci izdajatelja Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina. Ker so ti podatki že javno dostopni, je IP štel, da so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 106. čl. ZVOP-1, zato se jih lahko posreduje javnosti – tudi prosilki v konkretnem postopku po ZDIJZ. Pri pregledu spletnih strani izdajateljev referenc pa IP ni našel naslednjih osebnih podatkov: - telefonske številke in elektronskega naslova kontaktne osebe OŠ Draga Bajca Vipava,- elektronskega naslova kontaktne osebe OŠ Vodice,- telefonske številke in elektronskega naslova kontaktne osebe Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina.Ti podatki niso javno dostopni, IP pa tudi ni našel druge podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje, zato je do dokazil o referencah, kjer so izdajatelji referenc OŠ Draga Bajca Vipava, OŠ Vodice in Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina v skladu s 7. čl. ZDIJZ omogoči delni dostop, tako kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Glede razkritja imena in priimka zakonitega zastopnika neizbranega ponudnika, ki izhaja iz izjave o referencah (obrazec 7) in seznama vozil (obrazec priloga 6/1) pa IP ugotavlja, da zakonska podlaga za razkritje obstaja v Zakonu o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15; v nadaljevanju ZSReg). 7. čl. ZSReg določa, da je sodni register javna knjiga, na podlagi 1. odst. 2.b čl. ZSReg pa se v sodnem registru vodi tudi podatek o osebnem imenu družbenika, ustanovitelja ali člana subjekta vpisa ali člana organa subjekta vpisa. Iz navedenega torej izhaja, da je ime in priimek zakonitega zastopnika neizbranega ponudnika, ki se nahaja na izjavi o referencah (obrazec 7) in seznamu vozil (obrazec priloga 6/1), na podlagi ZSReg javni podatek in ga je zato dopustno razkriti v postopku po ZDIJZ.Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilke delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je organ dolžan na posredovanih dokumentih prekriti varovana osebne podatke, pa je IP pritožbo prosilke, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodil: |
|
| Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
| Asistent svetovalca Informacijskega pooblaščenca |
|
| Informacijski pooblaščenec: |
| Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. |
| informacijska pooblaščenka |