Prosilec - Občina Žužemberk
+ -Številka: 090-294/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Stroški, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval informacije, povezane z izgradnjo komunalne infrastrukture v dveh naseljih Občine Žužemberk. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in jo delno zavrnil. IP je ugotovil, da organ z dokumenti, iz katerih bi izhajale informacije v zvezi s plačilom komunalnega prispevka, ne razpolaga. Kontne kartice, s katerimi organ razpolaga, bi moral prečistiti na način, da bi to pomenilo ustvarjanje novega seznama oz. dokumenta, kar pa organ po določbah ZDIJZ ni dolžan storiti. Nadalje je IP ugotovil, da bi moral organ prosilcu posredovati določene dokumente, glede katerih je neutemeljeno zavrnil dostop, saj z njimi dejansko razpolaga. Organ je prosilcu zaračunal tudi stroške (tako v odločbi kot v izdanem računu), vendar je IP ugotovil, da pri tem ni upošteval postopka, ki ga natančno ureja ZDIJZ in Uredba. Zato je IP v tem delu odpravil odločbo ter celoten račun, organ pa stroškov v nadaljevanju sploh ne sme zaračunati, saj je prosilec zahteval vpogled, ki je brezplačen.
ODLOČBA:Številka: 090-294/2015/14Datum: 12. 4. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 3. odstavka 248. člena in 1. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi in ugovoru ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 1. 11. 2015 in 25. 10. 2015 zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ) št. 090-7/2015-5 z dne 15. 10. 2015 in račun št. 2015/00000295 z dne 20. 10. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 1. 11. 2015 zoper odločbo organa št. 090-7/2015-5 z dne 15. 10. 2015 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi, in sicer: · odpravi se 10. točka izreka izpodbijane odločbe ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v:- pogodbo o sofinanciranju operacije "Cestna in komunalna infrastruktura Žužemberk", št. C1536-08S330125;- zahtevek za izplačilo, št. 430-45/2008-11;- dopolnitev zahtevka za izplačilo, št. 430-45/2008-13;- dopis z zadevo "Posredovanje pojasnil", št. 430-45/2008-14, pri čemer mora v prvi alineji teksta prekriti ime in priimek posameznika;- dopis "Poročilo o opravljeni kontroli na terenu", št. 4300-127/2008/6, skupaj s prilogo, pri čemer mora na 2. strani prekriti ime in priimek izvajalca strokovnega nadzora in izvajalca gradnje;- dopis "Zmanjšanje rednosti zahtevka za izplačilo" št. 4300-127/2008/7;- Aneks št. 1 k pogodbi o sofinanciranju, št. 4300-127/2008-9, skupaj s prilogami;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-22;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-24;- Aneks št. 2 k pogodbi o sofinanciranju, št. 4300-127/2008-20;- dopis "Prijava gradbišča", št. 430-45/2008-36;- izjavo javnega financerja o zagotovljenem deležu financiranja, št. 430-45/2008-37;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-40;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-43;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-45;- dopis "Pojasnilo k zahtevku za izplačilo – dopolnitev", št. 430-45/2008-46;- dopis "Zahtevek za izplačilo – dopolnitev", št. 430-45/2008-47;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-49;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-51;- dopis "Zmanjšanje vrednosti zahtevka za izplačilo št. 9", št. 4300-127/2008-37;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-62;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-63;- dopis "Pojasnilo k zahtevku za izplačilo – dopolnitev", št. 430-45/2008-64, skupaj s Končnim poročilom o oddaji naročila št. 430-44/2009-9;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-65;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-67;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-68;- dopis "Dopolnitev zahtevka za izplačilo št. 15", št. 4300-127/2008/55, skupaj s prilogami;- dopis "Dopolnitev zahtevka za izplačilo", št. 430-45/2008-71;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-79;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-80;- Aneks št. 3 k pogodbi o sofinanciranju, št. 430-45/2008-81;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-84;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-93;- Aneks št. 4 k pogodbi o sofinanciranju, št. 430-45/2008-94;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-95;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-100;- dopis "Prošnja za spremembo dinamike", št. 430-45/2008-101;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-102;- dopis "Vloga za podaljšanje dovoljenja", št. 430-45/2008-103, pri čemer mora prekriti ime in priimek naslovnice dopisa ter ime in priimek projektanta;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-104;- dopis "Odgovor na vlogo za podaljšanje dovoljenja", št. 430-45/2008-105, pri čemer mora prekriti ime, priimek in podpis posameznikov;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-106;- odločbo št. ŽB-13/2009-TG z dne 20. 12. 2010, pri čemer mora prekriti ime in priimek odgovornega vodje projekta;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-106;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-110;- dopis "Gradnja infrastrukture", št. 430-45/2008-111, pri čemer mora prekriti ime in priimek posameznika v prvi alineji odredbe o vročanju;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-113;- dopis "Gradnja mostu v Žužemberku – obvestilo" št. 136/11;- dopis "Prošnja za spremembo dinamike", št. 430-45/2008-116;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-118;- Aneks št. 4 k pogodbi o sofinanciranju, št. 430-45/2008-94;- dopis "Prošnja za spremembo dinamike", št. 430-45/2008-133;- dopis "Priključek na kanalizacijsko omrežje", št. 430-45/2008-137;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-143;- dopis "Posredovanje dokumentacije", št. 430-45/2008-150;- dopis "Preveritev podatkov o neplačanih zapadlih obveznosti", št. 430-45/2008-152;- dopis "Preveritev podatkov o neplačanih zapadlih obveznosti", št. 430-45/2008-153;- dopis "Pridobitev potrdil o nekaznovanosti", št. 430-45/2008-154;- dopis "Dostava gradbenega dovoljenja", št. 430-45/2008-163, skupaj z gradbenim dovoljenjem št. 351-1698/2010-8, pri čemer mora na 3. in 5. strani prekriti imena, priimke, naslove in elektronske naslove vseh posameznikov;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-164;- Aneks št. 6 k pogodbi o sofinanciranju, št. 430-45/2008-181;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-182;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-183;- dopis "Prijava gradbišča", št. 430-45/2008-184, pri čemer mora prekriti telefonske številke;- dopis "Administrativna kontrola in kontrola na terenu", št. 4300-127/2008/113;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-200;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-202;- dopis "Zahtevek za izplačilo", št. 430-45/2008-204;- dopis "Zavrnitev zahtevkov za izplačilo št. 34 in 35", št. 430-45/2008-206, skupaj s prilogo;- dopis "Zavrnitev zahtevkov za izplačilo št. 33", št. 430-45/2008-207, skupaj s prilogo;- dopis "Poročilo o opravljeni kontroli na terenu", št. 430-45/2008-212, skupaj s prilogo, pri čemer mora na 3. strani priloge prekriti ime in priimek izvajalca strokovnega nadzora in izvajalca gradnje;- dopis "Dopolnitev zahtevka za izplačilo št. 32", št. 430-45/2008-213;- dopis "Dopolnitev zahtevka za izplačilo št. 34", št. 430-45/2008-215, skupaj s prilogo;- dopis "Dopolnitev zahtevka za izplačilo št. 35", št. 430-45/2008-216, skupaj s prilogo;- dopis "Prošnja za prenos neizkoriščenih sredstev", št. 430-45/2008-220, skupaj s prilogo;- dopis "Zmanjšanje vrednosti zahtevka za izplačilo št. 32", št. 430-45/2008-222;- dopis "Odzivno poročilo", št. 430-45/2008-223, pri čemer mora na 3. strani (ki se začne z "na zahtevnost") prekriti ime in priimek odgovornega projektanta;- dopis "Zahtevek za izplačilo št. 37", št. 430-45/2008-225;- dopis "Zahtevek za izplačilo št. 38", št. 430-45/2008-232;- dopis "Zahtevek za izplačilo št. 39", št. 430-45/2008-233;- dopis "Prijava gradbišča", št. 430-45/2008-234, pri čemer mora prekriti telefonske številke;- dopis "Zahtevek za izplačilo št. 40", št. 430-45/2008-236;- dopis "Zahtevek za izplačilo št. 41", št. 430-45/2008-237;- dopis "Zahtevek za izplačilo št. 42", št. 430-45/2008-239;- dopis "Zahtevek za izplačilo št. 43", št. 430-45/2008-240, skupaj s prilogami, pri čemer mora prekriti e-naslov samostojnega podjetnika posameznika;- dopis "Dokumentacija zahtevka št. 40", št. 430-45/2008-241;- dopis "Zavrnitev zahtevka za izplačilo št. 42", št. 430-45/2008-242, skupaj s prilogo;- dopis "Zmanjšanje vrednosti zahtevka za izplačilo št. 38", št. 430-45/2008-243, skupaj s prilogo;- dopis "Zmanjšanje vrednosti zahtevka za izplačilo št. 41", št. 430-45/2008-244, skupaj s prilogo;- dopis "Zavrnitev zahtevka za izplačilo št. 43", št. 430-45/2008-240, skupaj s prilogo;- Dodatek št. 1 k Pogodbi o ustanovitvi služnostne pravice, št. 71106-438/2010;- dopis "Zahtevek za izplačilo št. C11536-08S330125/42", št. 430-45/2008-259, skupaj s prilogami;- dopis "Zahtevek za izplačilo št. C11536-08S330125/42", št. 430-45/2008-261, skupaj s prilogami;- e-sporočilo "OBČINA ŽUŽEMBERK: CESTNA IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA ŽUŽEMBERK", ŠT. 430-45/2008-262, pri čemer mora prekriti ime in priimek posameznika v polju "Kp" - dopis "Zahtevek za izplačilo št. C11536-08S330125/42 in 43", št. 430-45/2008-263, skupaj s prilogami;- dopis "Zmanjšanje vrednosti zahtevka za izplačilo št. 42", št. 4300-127/2008/172, skupaj s prilogo;- dopis "Zmanjšanje vrednosti zahtevka za izplačilo št. 43", št. 4300-127/2008/173, skupaj s prilogo;- Sklep o imenovanju komisije za tehnični pregled, št. 351-782/2012-2;- dopis "Prošnja za spremembo dinamike – podaljšanje roka", št. 430-45/2008-300;- Uporabno dovoljenje št. 351-782/2012-4;- Vabilo strankam v postopku, št. 351-482/2012-9, pri čemer mora prekriti celotno besedilo odredbe o vročanju (ime, priimek, naslov in celotno besedilo v oklepajih);- Gradbeno dovoljenje št. 351-482/2012-12, pri čemer mora na 3. strani v 1. odstavku prekriti ime in priimek odgovornega projektanta ter v 3. odstavku celotno besedilo, ki sledi besedam "povabil k udeležbi" in konča z besedo "Žužemberk"; na 6. strani v odredbi o vročanju pa imena, priimke, naslove ter imena in priimke v e-naslovih posameznikov; - Aneks št. 7 k pogodbi o sofinanciranju, št. 430-45/2008-318;- Sklep o imenovanju komisije za tehnični pregled, št. 430-45/2008-323;- Uporabno dovoljenje za komunalno in energetsko infrastrukturo, št. 430-45/2008-326;- Uporabno dovoljenje za komunalno in energetsko infrastrukturo, št. 430-45/2008-327;- dopis "Ničelni zahtevek za izplačilo št. C1536-08S330125/42", št. 430-45/2008-328, skupaj s prilogo;- dopis "Posredovanje končnega poročila", št. 430-45/2008-329;- dopis "Poročilo o doseženih rezultatih operacije št. C1536-08S330125", št. 430-45/2008-333, skupaj s prilogo;- e-sporočilo št. 430-45/2008-334, pri čemer mora prekriti vsa imena in priimke posameznikov v e-naslovih ter ime in priimek posameznice za besedami "za kar vas bo kontaktirala ga.".· odpravi se 11. točka izreka izpodbijane odločbe. 2. Pritožba prosilca z dne 1. 11. 2015 zoper odločbo organa št. 090-7/2015-5 z dne 15. 10. 2015 se v delu, ki se nanaša na 7. točko izreka izpodbijane odločbe ter na osebne podatke, ki se prekrijejo skladno s 1. točko izreka te odločbe, zavrne.3. Ugovoru prosilca z dne 25. 10. 2015 se ugodi in se račun organa št. 2015/00000295 z dne 20. 10. 2015 odpravi.4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 29. 7. 2015 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval:1. kopije sklepa o prerazporeditvi sredstev proračuna za leto 2014;2. kopije analize o cenah na tržišču za izvajanje prevozov učencev v OŠ z avtobusom in kombibusom;3. kopije zapisnika o odpiranju ponudb za avtocestne prevoze in prevoze s kombibusom;4. kopije računov za mesece 9/2014, 10/2014, 11/2014, 12/2014, 1/2015, 2/2015, 3/2015, 4/2015, 5/2015 in 6/2015 za opravljene prevoze učencev OŠ Žužemberk z avtobusi in kombibusom;5. kopije pogodbe za prevoze z avtobusi in kombibusom s prilogami;6. kopije izpisa iz sistema elektronsko vodene prejete in poslane pošte iz katerega je razvidno pod katero številko in katerega dne je bila s strani Občine Žužemberk na JP Komunalo Novo mesto poslana izjava z dne 26. 8. 2009, da ima poravnane vse obveznosti v zvezi z izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja v Žužemberku;7. kopije kartic vseh komitentov iz Prapreč pri Žužemberku in Žužemberku, iz katerih je razvidno kdo, v kakšni višini in katerega dne je za posamezni objekt plačal komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijo ali vodovod. V zvezi s to točko je prosilec pojasnil, da dopušča možnost, da mu organ namesto kopij kartic komitentov posreduje v tabeli prikazan spisek plačnikov komunalnega prispevka. Če pa bi obstajal zadržek glede razkritja podatkov o imenu in priimku plačnika komunalnega prispevka, pa prosilec zahteva, da se opravi test javnega interesa, saj gre za podatke o prihodkih finančnih sredstev v občinski proračun, ki so javni in izvirni prihodki občinskega proračuna. Ob tem se je prosilec skliceval na 3. odstavek 6. člena ZDIJZ ter navedel, da je tako izkazani javni interes za razkritje podatkov večji, saj se nanaša na javna proračunska sredstva. Prosilec meni, da že obstajajo dokazi za sum, da je organ pri obračunavanju in plačilu komunalnega prispevka in izdajanju odločb o njegovi odmeri storil nepravilnosti (kot primer je prosilec navedel objekt na točno določeni ulici v Žužemberku), zato je v interesu javnosti, da se ti podatki razkrijejo;8. vpogled v vso dokumentacijo Suhokranjskega vodovoda, ki se nanaša na izvedbo del na območju Občine Žužemberk, vključno s korespondenco;9. vpogled v vso dokumentacijo izgradnje vodovoda Reber – Žužemberk z vodohranom na Rebri;10. vpogled v vso dokumentacijo, ki se nanaša na izgradnjo komunalne infrastrukture v naseljih Prapreče pri Žužemberku in Žužemberk, vključno s korespondenco med občino in pristojnimi državnimi institucijami od začetka projekta dalje. Organ je izdal odločbo št. 090-7/2015-5 z dne 15. 10. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je ugodil zahtevi prosilca v zvezi s 1., 2., 3., 4., 5., 8. in 9. točko zgoraj navedenih dokumentov, zavrnil zahtevo prosilca v zvezi s 6. in 7. točko ter delno ugodil zahtevi prosilca v zvezi z 10. točko zahtevanih dokumentov. Glede zavrnilnega dela odločbe je organ pojasnil:- da je dokument, ki ga prosilec zahteva pod 6. točko, nedoločen in ga zato ni mogoče posredovati;- da gre pri zahtevi iz 7. točke prosilca za osebne podatke, katerih razkritje bi skladno s 6. členom ZDIJZ pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov; - da se zahteva prosilca iz 10. točke ugodi v delu, v katerem prosilec zahteva vpogled v vso dokumentacijo za izgradnjo komunalne infrastrukture v naseljih Prapreče pri Žužemberku in Žužemberk; zavrne pa se v delu, v katerem prosilec zahteva vpogled v vso korespondenco. Glede dostopa do korespondence je organ namreč navedel, da se je s projektom ukvarjalo več sodelavcev, nekateri med njimi tudi niso več zaposleni pri organu, poleg tega poteka korespondenca že več kot deset let.Organ je v 11. točki odločil še o stroških postopka, in sicer je navedel, da so v postopku nastali stroški v višini 90,68 EUR brez DDV in da bo dokumentacija prosilcu predana proti plačilu pologa.Dne 20. 10. 2015 je organ izdal račun št. 2015/00000295, s katerim je zaračunal materialne stroške. Račun vsebuje naslednje podatke: šifra 021, opis: Storitve – materialni stroški, količina 1,000 kos, cena 90,68 EUR, odstotek DDV 22,0 %, znesek DDV 19,95, skupen znesek za plačilo 110,63 ter rok plačila 15 dni. Prosilec je dne 25. 10. 2015 pri organu vložil ugovor zoper račun št. 2015/00000295, ker račun ne vsebuje vseh elementov, ki bi jih moral vsebovati (predvsem je prosilec omenil 82. člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV)). Ker iz računa ni razvidna specifikacija, je prosilec vložil ugovor na celoten račun. Prosilec je zaključil, da bo račun poravnal takoj, ko mu bo ta izdan v skladu z 82. členom ZDDV. Prosilec je dne 1. 11. 2015 vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo, in sicer le glede točk 7., 10. in 11. izreka odločbe. - V zvezi s 7. točko je prosilec navedel, da gre v konkretnem primeru za zahtevo za razkritje podatkov o namenskih prihodkih občine, njegov zahtevek pa se nanaša na razkritje podatkov o javnih sredstvih v smislu 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z načelom sorazmernosti se njegov zahtevek nanaša le na osebno ime ter v kakšni višini in kdaj je oseba plačala komunalni prispevek, ne pa tudi na druge identifikacijske podatke (na primer EMŠO, davčna številka, številka osebnega računa, naslov stalnega bivališča). Prosilec je predlagal, naj se v primeru zadržka glede razkritja podatkov o imenu in priimku plačnika komunalnega prispevka ter v kakšni višini in kdaj ga je plačal, opravi test javnega interesa, saj gre za podatke o prihodkih iz naslova plačila komunalnega prispevka, ki so javna sredstva in izvirni prihodki občinskega proračuna in katerih poraba je strogo namenska in ta je, za izgradnjo komunalne infrastrukture v občini.- V zvezi z 10. točko je prosilec navedel, da vztraja pri posredovanju opredeljene korespondence. Projekt je bil namreč sofinanciran iz evropskih kohezijskih skladov in državnega proračuna, eden od pogojev glede sofinanciranja pa je bil tudi, da je vsa dokumentacija v zvezi s projektom na občini vodena pregledno in ločeno, kar omogoča nemoten pregled poteka in izvajanja projekta s strani institucij, ki so projekt sofinancirale in ki v zvezi s tem izvajajo nadzor nad namensko porabo teh javnih sredstev. Prosilec je poudaril, da se mora vsa dokumentacija v zvezi s korespondenco med občino in pristojnimi institucijami nahajati v spisu, vodenem po zaporednih vpisnih številkah posameznega dokumenta, v katerem je tudi vsa prispela in poslana pošta, ki je v povezavi z dotičnim projektom. - V zvezi z odločitvijo organa o stroških postopka in izdanim računom št. 2015/00000295 je prosilec navedel, da je že 25. 10. 2015 vložil ugovor zoper račun, ker iz njega ni razvidno, katero storitev mu organ zaračunava (fotokopije, delo uradnika…), kakšne količine in po kakšni ceni na enoto mu jih organ zaračunava brez in z DDV. Prosilec je še navedel, da iz računa prav tako ni razvidno, kateri del in v kakšni višini mu organ zaračunava kopije dokumentov pod točkami 1., 2., 3., 4. in 5. njegovega zahtevka. Ocenjuje, da naj število zahtevanih kopij ne bi preseglo števila 40 in po stroškovniku organa, ki ga je dne 10. 6. 2013 sprejel župan (v nadaljevanju Stroškovnik), je cena ene strani fotokopije A4 formata 0,06 EUR brez DDV, torej bi po njegovih izračunih materialni stroški znašali največ 2,40 EUR brez DDV. Glede dokumentov, v katere je prosilec želel le vpogledati, je prosilec poudaril, da je skladno s 34. členom ZDIJZ vpogled brezplačen, zato je odločitev organa glede zaračunavanja stroškov za vpogled v dokumentacijo neupravičena. Prosilec je izrazil mnenje, da mu je organ želel zaračunati tudi uro odbiranja in posredovanja podatkov s strani uslužbenca (tudi za vpogled), kar pa je v nasprotju z določbami 1. odstavka 18. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju Uredba). Prosilec je prepričanje, da so 15., 16. in 17. točka Stroškovnika v neskladju z Uredbo in bi jih moral župan razveljaviti. Prav tako je prosilec predlagal IP, da od organa zahteva, da uskladi Stroškovnik s 1. in 2. odstavkom 18. člena Uredbe tako, da se razveljavi in odpravi 15., 16. in 17. točka Stroškovnika. Organ je z dopisom št. 090-7/2015-9 z dne 25. 11. 2015 odstopil pritožbo prosilca v obravnavo IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe ter sporočil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil.IP je dne 11. 12. 2015 organ z dopisom št. 090-294/2015/2, skladno z 2. odstavkom 164. člena in 2. odstavkom 245. člena ZUP, pozval za dokumentacijo, ki je predmet pritožbenega odločanja. Dne 23. 12. 2015 je IP od organa prejel pojasnilo, da z dokumenti pod 7. točko zahteve prosilca, torej s karticami vseh komitentov iz Prapreč pri Žužemberku in Žužemberku, ne razpolaga. Glede 10. točke prosilčeve zahteve je organ IP posredoval kopije korespondence med organom in pristojnimi državnimi institucijami od začetka izgradnje komunalne infrastrukture v naseljih Prapreče pri Žužemberku in Žužemberku, pojasnil pa je tudi, da so se zadeve komunalne infrastrukture vodile v spisu št. 430-45/2008. Glede odločitve o stroških pa je organ pojasnil, da je na podlagi Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki ga je občina sprejela 10. 6. 2013, za posredovanje informacij obračunal naslednje stroške:- za posredovanje informacij iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva – 4 ure odbiranja in posredovanja podatkov s strani uslužbenca s VII. ali višjo stopnjo izobrazbe po ceni 15,05 EUR / uro, skupaj torej 60,20 EUR;- za posredovanje informacij iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva – 3 ure odbiranja in posredovanja podatkov s strani uslužbenca s VI. stopnjo izobrazbe po ceni 10,16 EUR / uro, skupaj torej 30,48 EUR.Skupaj je to naneslo 90,68 EUR brez DDV, pri čemer je organ pojasnil, da prosilcu kopij sploh niso obračunali. Organ je nadalje še navedel, da meni, da prosilec zlorablja institut pravice do informacij javnega značaja in poskuša prekomerno obremenjevati župana in zaposlene pri organu.Organ je dne 23. 3. 2016 IP posredoval kontne kartice komitentov za komunalni prispevek za leta 2011 do 2015 za celotno Občino Žužemberk. IP je dne 6. 4. 2016 pri organu opravil ogled brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena ZInfP (t. i. ogled in camera), v katerem se je IP osredotočil na ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi s 7. točko prosilčeve zahteve, torej ali organ razpolaga z informacijami o tem, kdo, v kakšni višini in katerega dne je za posamezni objekt plačal komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijo ali vodovod v naseljih Prapreče pri Žužemberku in Žužemberk. Organ je IP predal kopije kontnih kartic za obdobje od leta 1999 do 2010 za celotno območje Občine Žužemberk. Organ je pojasnil, da je bila občina ustanovljena leta 1999 in takrat začela pobirati komunalni prispevek, ki je lahko vključeval prispevek za vodovod ali pa tudi ne (odvisno od potreb in zmožnosti). Komunalni prispevek za kanalizacijo pa se je začel pobirati šele leta 2010, ko je v občino prišla kanalizacija. Med leti 1999 in 2009 je komunalni prispevek torej lahko bil plačan za priklop na vodovod, od leta 2010 naprej pa tako za vodovod kot za kanalizacijo. Organ je opisal, da je v Praprečah približno 20 hiš, v naselju Žužemberk pa okoli 500 hiš. Kanalizacijo imajo samo v Praprečah in Žužemberku, ostala naselja pa ne. Organ je vztrajal, da dokument, kot ga zahteva prosilec, ne obstaja, saj iz samih kontnih kartic ni razvidno, na kaj se komunalni prispevek nanaša – na prispevek za kanalizacijo, vodovod, ceste, odpadke ali na vse od naštetega, poleg tega ni mogoče ločiti podatkov za naselje Prapreče in Žužemberk od ostalih naselij. S šifranti namreč ni mogoče ločiti samo plačila prispevka za kanalizacijo in za vodovod, je samo skupni šifrant za komunalni prispevek, ki lahko zajema vse naštete prispevke. Da bi organ lahko videl, ali se prispevek nanaša na kanalizacijo, vodovod, ceste, odpadke ali na vse, bi moral ročno vpogledati v sporazume in odločbe, iz katerih izhaja, kateri prispevek je bil odmerjen ter ustvariti nov seznam. Če je bilo odmerjenih več prispevkov v isti odločbi ali sporazumu, bi organ sicer lahko izračunal, koliko je bilo odmerjeno za posamezni prispevek (po formuli ali odstotkih), vendar bi moral zato vpogledati v vsako odločbo in narediti izračun. Organ je še pojasnil postopek izračuna in odmere komunalnega prispevka. Uslužbenec občine na podlagi vloge za priključitev vnese podatke v računalniški program, ki sam izračuna znesek komunalnega prispevka. Enotni znesek, ki ga je izračunal program, se nato vnese v kontne kartice. Organ je pojasnil, da lahko izvozi seznam v Excel, kjer je mogoče razvrščati in iskati po podatkih, vendar samo po tistih podatkih, ki so zajeti v kontnih karticah (npr. po imenu, priimku, prebivališču plačnika). Prav tako bi moral organ napraviti nov seznam (oz. prečistiti obstoječe kontne kartice), če bi želel ločiti podatke, ki se nanašajo na naselje Prapreče in naselje Žužemberk – z vpogledom v vsako odločbo posebej, pa še tam se nahajajo le podatki o plačniku, ne pa o objektu, torej bi organ po lastnem znanju naredil presojo, ali objekt, za katerega se obračuna prispevek, leži v Praprečah, Žužemberku ali katerem drugem naselju. Izpis za posamezno naselje ni možen, kontna kartica pa ni vezana na objekt, ampak na plačnika, ki ima lahko prebivališče tudi v Ljubljani ali kje drugje. Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Tako v konkretnem pritožbenem postopku IP obravnava le vprašanje:- dostopa do informacij o tem, kdo, v kakšni višini in katerega dne je plačal komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijo ali vodovod v Praprečah in Žužemberku; - dostopa do korespondence glede projekta izgradnje komunalne infrastrukture v naseljih Prapreče pri Žužemberku in Žužemberk;- zaračunavanja stroškov dostopa po odločbi št. 090-7/2015-5 z dne 15. 10. 2015 in računu št. 2015/00000295 z dne 20. 10. 2015.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. V konkretnem primeru pa je vprašanje, ali je organ pravilno ugotovil dejansko stanje glede obstoja informacij o plačilu komunalnega prispevka in obstoja korespondence glede projekta izgradnje komunalne infrastrukture ter ali je pravilno uporabil materialno pravo in določbe postopka glede zaračunavanja stroškov dostopa do informacij javnega značaja. 1. Informacije o plačilu komunalnega prispevkaOrgan je dostop do informacij o tem, kdo, v kakšni višini in katerega dne je plačal komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijo ali vodovod v Praprečah in Žužemberku z izpodbijano odločbo sicer zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, saj prosilec zahteva informacije, ki vsebujejo varovane osebne podatke. Ko je IP organ pozval, naj mu pošlje zahtevane kontne kartice, pa je organ trdil, da dokument, kot ga zahteva prosilec, ne obstaja. S tem je zatrjeval, da ni podan pogoj materializirane oblike dokumenta, kot ga določa 1. odstavek 4. člena ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po določbi 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki. Kot izhaja iz citirane določbe, organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času vložitve zahteve prosilca nima. Iz opredelitve informacije javnega značaja namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, izdelava statistike, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Ob upoštevanju vsega navedenega je IP ugotovil, da točno takšne informacije, kot jih zahteva prosilec, ne obstajajo v materializirani obliki in bi jih moral organ šele ustvariti, česar pa ni dolžan storiti.Prosilec namreč zahteva informacijo o tem, kdo, v kakšni višini in katerega dne je za posamezni objekt plačal komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijo ali vodovod v naseljih Prapreče in Žužemberk. Iz dokumentov, torej kontnih kartic, s katerimi razpolaga organ, ta informacija ni razvidna oziroma bi moral organ seznam plačil v kontnih karticah šele ustvariti. To bi naredil na način, da bi obstoječe dokumente (kontne kartice) "prečistil" na način, da bi vpogledal v odločbe o odmeri komunalnega prispevka in opravil dve vrsti presoje, da bi lahko na seznamu obdržal le informacije, ki predstavljajo predmet prosilčevega zahtevka. Prva presoja bi morala biti, ali se plačila nanašajo na prispevek za kanalizacijo in/ali vodovod (ali katere druge prispevke), kar bi lahko organ napravil le na način, da bi iz odločb o odmeri prispevka ugotovil, ali in v kakšni višini se posamezni prispevek nanaša na kanalizacijo in/ali vodovod (in tako izločiti druge prispevke, kot so prispevek za ceste, odpadke ipd.). Druga presoja, ki bi jo moral opraviti organ, pa je, ali se posamezno plačilo sploh nanaša na naselji Prapreče in Žužemberk. IP se je na ogledu in camera prepričal, da iz kontnih kartic ni razvidno, ali se posamezno plačilo nanaša na plačilo komunalnega prispevka za objekt v naseljih Prapreče in Žužemberk. Plačila se namreč nanašajo na plačnika (zavezanca za plačilo komunalnega prispevka) in ne na objekt. Naslovi, ki so zapisani v kontnih karticah, so naslovi stalnih ali začasnih prebivališč plačnikov, ne pa naslovi objektov, za katere se plačuje komunalni prispevek. Organ oziroma njegovi uslužbenci po poznavanju tega okolja morda sicer vedo, za kateri objekt je bil plačan prispevek, vendar pa ta informacija iz samih dokumentov objektivno ni zaznavna. Glede na vse navedeno je jasno, da bi moral organ najprej opraviti analizo informacij, s katerimi razpolaga, in nato po svoji presoji ustvariti nov seznam, da bi zadostil zahtevi prosilca. Kot že navedeno, organi po ZDIJZ niso dolžni ustvariti novih dokumentov, zato je IP ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, saj zahtevani dokumenti ne obstajajo. Ker dokumenti, kot jih zahteva prosilec, ne obstajajo, tehtanje, ali obstaja prevladujoč javni interes za razkritje, na kar se sklicuje prosilec, ni mogoče. Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. Organ se je namreč napačno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, čeprav zahtevane informacije v resnici sploh ne obstajajo in torej niso podani kriteriji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Na podlagi 3. odstavka 248. člena ZDIJZ je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge za zavrnitev zahteve prosilca, v 2. točki izreka odločbe pa zavrnil pritožbo prosilca kot neutemeljeno.2. Korespondenca glede projekta izgradnje komunalne infrastrukture v naseljih Prapreče pri Žužemberku in ŽužemberkProsilec je v 10. točki zahteve zahteval vpogled v vso dokumentacijo, ki se nanaša na izgradnjo komunalne infrastrukture v naseljih Prapreče pri Žužemberku in Žužemberk, vključno s korespondenco med občino in pristojnimi državnimi institucijami od začetka projekta dalje. Predmet tega pritožbenega postopka je samo vpogled v korespondenco med občino in pristojnimi državnimi institucijami od začetka projekta dalje, ne pa v "celotno dokumentacijo", saj je organ prosilcu z izpodbijano odločbo že dovolil vpogled v dokumentacijo, ki ne zajema korespondence.Glede vpogleda v obravnavano korespondenco se organ ni skliceval na nobeno od izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako ni trdil, da s korespondenco ne razpolaga, ker naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za obstoj informacij iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Navedel je le, da "se je s projektom ukvarjalo več sodelavcev, nekateri med njimi tudi niso več zaposleni pri organu, poleg tega poteka korespondenca že več kot deset let."IP ugotavlja, da razlogi organa za zavrnitev zahteve prosilca ne temeljijo na popolno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično ne na pravilni uporabi materialnega prava. Organ bi moral v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ugotoviti, s katerimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, razpolaga in nato ugotoviti, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja ali pa obstajajo kakšne izjeme od prostega dostopa.IP je tako, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZDIJZ, v tem delu odpravil odločbo prve stopnje, dopolnil postopek in odpravil pomanjkljivosti, ki bremenijo izpodbijano odločbo. V ugotovitvenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, ki predstavljajo korespondenco med občino in pristojnimi državnimi institucijami od začetka projekta izgradnje komunalne infrastrukture v naseljih Prapreče pri Žužemberku in Žužemberk dalje. Organ je te dokumente namreč posredoval IP dne 23. 12. 2015 in pojasnil, da se zadeve komunalne infrastrukture vodijo v spisu št. 430-45/2008. IP je po natančnem pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da ti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, da pa je treba določene podatke iz dokumentov prekriti zaradi izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ na podlagi 7. člena ZDIJZ, ki govori o delnem dostopu do informacij. 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se prosilcu zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Varovani osebni podatkiOsebni podatki, ki jih je treba prekriti zaradi izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ so: imena, priimki, podpisi, naslovi, elektronski naslovi in telefonske številke posameznikov; imena in priimki izvajalcev strokovnega nadzora in izvajalcev gradnje; imena in priimke projektantov in odgovornih vodji projekta; e-naslov samostojnega podjetnika posameznika; določene parcelne številke in status oseb, ki se jih vabi k udeležbi v postopku. Ti podatki so varovani osebni podatki, saj za njihovo razkritje ne obstaja pravna podlaga, kot jo zahteva 1. odstavek 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; v nadaljevanju ZVOP-1). Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Posebej IP pojasnjuje, da je v zvezi z osebnimi podatki oseb v projektni dokumentaciji treba upoštevati Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGO-1), ki v 2. odstavku 124. člena določa, da ima vsakdo pravico pridobiti samo podatke o tem, ali je posameznik vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije oz. v imenik Inženirske zbornice Slovenije. Slednje pomeni, da ima posameznik pravico preveriti, ali je določena oseba član zbornice, kar pa ne pomeni, da lahko hkrati dobi podatek tudi o vseh projektih, v katerih je ta oseba sodelovala. To pomeni, da so ime in priimek projektanta, odgovornega vodje projekta, sodelujočih inženirjev pri projektu, izdelovalca dokumentacije, odgovornega geodeta ipd. v projektni dokumentaciji varovani osebni podatki, in jih je, v skladu z določili 7. člena ZDIJZ, treba prekriti oz. zahtevane dokumente anonimizirati, preden se prosilcu omogoči seznanitev. Prav tako IP poudarja, da parcelna številka sicer ni varovan osebni podatek, saj se nanaša na posamezno nepremičnino in ne na posameznika, podatek o lastništvu posamezne parcele pa je dostopen z vpogledom v zemljiško knjigo. Dostop do podatkov iz zemljiške knjige namreč ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Če prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1. Vendar v konkretnem primeru parcelne številke kažejo tudi na osebne okoliščine, ki niso razvidne iz javnih knjig, zato njihovo posredovanje ni dovoljeno, saj ne obstaja nobena pravna podlaga, ki bi to omogočala. Vprašanje, kdo je bil vabljen v postopek gradnje komunalne infrastrukture in kako je sodeloval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, namreč ni povezano s stanjem v zemljiški knjigi, zato se morajo ti podatki prekriti, ker gre za varovane osebne podatke. Nevarovani osebni podatkiV zahtevanih dokumentih pa se pojavljajo tudi ime, priimek in naziv delovnega mesta oz. funkcije javnih uslužbencev, župana, ministrov, državnih sekretarjev, direktorja in namestnika direktorja Urada za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. IP je ugotovil, da so ti podatki prosto dostopne informacije javnega značaja po določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa do informacij (konkretno izjeme varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Za posredovanje teh osebnih podatkov (imen, priimkov in nazivov delovnega mesta ali funkcije navedenih posameznikov) je torej podana ustrezna pravna podlaga, zato IP organu ni naložil njihovega prekritja pred posredovanjem dokumentov, navedenih v 1. točki izreka te odločbe.Prav tako IP ni naložil prekritja podatkov, ki so javni po samem zakonu, in sicer zakonitih zastopnikov gospodarskih družb, predsednika uprave Elektro Ljubljana in predsednika ribiške družine. Ti podatki so namreč na podlagi 43. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, s sprem. in dop.) in 4. člena Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZSReg) javno objavljeni v sodnem registru in njihovo razkritje ne bi pomenilo kršitve ZVOP-1.Glede na navedeno je IP na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP v tem delu odpravil odločbo prve stopnje in po dopolnjenem postopku odločil, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v dokumente, naštete v 1.1 točki izreka te odločbe, pri tem pa prekriti podatke, kot izhaja iz iste točke izreka. 3. Stroški postopka in dostopa do informacij javnega značaja3.1 Razlogi za odpravo 11. točke izpodbijane odločbeStroški dostopa do informacij javnega značaja so urejeni v 34. do 36. členu ZDIJZ. 1. odstavek 34. člena ZDIJZ določa, da je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom tega zakona. Organ pa lahko prosilcu po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, zaračuna stroške za posredovanje informacij javnega značaja. 2. odstavek 34. člena ZDIJZ namreč določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. 1. odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju Uredba), ki v 1. odstavku 20. člena določa, da prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. 31. 3. 2016 je bila sicer sprejeta nova Uredba, ki stroške posredovanja informacij javnega značaja ureja drugače, vendar se začne uporabljati šele 8. 5. 2016. 1. odstavek 36. člena ZDIJZ nadalje določa, da mora vsak organ stroškovnik iz 35. člena objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. 3. odstavek 36. člena določa, da je organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. 4. odstavek istega člena pa določa, da če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega, lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane informacije. 2. odstavek 20. člena Uredbe pa določa, da če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Po posredovanju informacij organ obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun skladno s prvim odstavkom. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec razliko plača skladno s prvim odstavkom tega člena.Organ je v 11. točki izreka izpodbijane odločbe odločil, da so v postopku nastali stroški v višini 90,68 EUR brez DDV in da bo dokumentacija prosilcu predana proti plačilu pologa. Iz te navedbe izhaja, da je organ nameraval od prosilca zahtevati vnaprejšnji polog izračunanih stroškov.
Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), če je zahteva obsežna, ne bo odveč v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. IP je na podlagi dejstev, ki izhajajo iz spisovne dokumentacije, ugotovil, da organ plačila predujma ni zahteval pravilno in po postopku, ki ga predvideva ZDIJZ in Uredba. Prvič, organ je polog zahteval ob in ne pred izdajo izpodbijane odločbe, kar prosilcu ni dalo možnosti, da bi zožil zahtevo ali jo oblikoval drugače. Drugič, organ za plačilo predujma v izpodbijani odločbi ni postavil nobenega roka, v katerem naj bo predujem plačan. Tretjič, organ prosilca ni opozoril na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku. Ker organ ni postavil roka za plačilo predujma, 11. točka izpodbijane odločbe tudi ni izvršljiva, saj obveznost stranke postopka ni jasno opredeljena in konkretizirana. Četrtič (in bistveno), organ ni upošteval določbe 3. odstavka 36. člena ZDIJZ, ki določa, da je organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Iz spisovne dokumentacije, s katero razpolaga IP, izhaja, da je bil prosilec prvič obveščen o plačilu stroškov prav z izpodbijano odločbo, ko naj bi njegova obveznost plačila že nastala. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ s tem, ko je prosilcu zaračunal stroške za posredovanje informacij javnega značaja v 11. točki izpodbijane odločbe, ne da bi ga o tem predhodno obvestil, kršil pravila postopka, ki jih ZDIJZ predvideva v 3. odstavku 36. člena. Navedeno kršitev pa je vsekakor treba šteti kot bistveno kršitev pravil postopka. Namen opozorila na plačilo stroškov je namreč v tem, da ima prosilec možnost, da si ob zelo velikih stroških premisli in svojo zahtevo umakne ali jo zoži (glej doktorsko disertacijo dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 363). Organ je prosilcu to možnost v konkretnem primeru odrekel, s tem, ko ga ni predhodno obvestil o tem, da mu bo zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja.Glede na specifičnost posledic kršitve pravil postopka (zaračunanje stroškov, ki morebiti sploh ne bi nastali, če bi organ prosilca pravočasno, torej predhodno, opozoril na njihov nastanek), je treba kot edini mogoč način sanacije navedene kršitve pravil postopka 11. točko izpodbijane odločbe, ki je neposreden rezultat posledice kršitve pravil postopka, v celoti odpraviti. Ker je IP ugotovil navedeno kršitev pravil postopka, ki jo je štel za bistveno, je na podlagi 1. in 2. odstavka 251. člena ZUP ugodil pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na 11. točko izreka izpodbijane odločbe in v tem delu odpravil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.3.2 Razlogi za odpravo računa št. 2015/00000295 z dne 20. 10. 2015Pet dni po izdaji izpodbijane odločbe, v kateri je organ v 11. točki izreka odločil o stroških postopka, je organ prosilcu izdal izpodbijani račun. Tako ob izdaji računa ni več mogoče trditi, da prosilec ni bil obveščen o tem, da mu bo organ zaračunal stroške za posredovanje informacij javnega značaja, saj je to razvidno iz 11. točke izpodbijane odločbe, kljub temu, da je bila ta nepravilna. IP v konkretnem primeru ugotavlja, da ni izpolnjena bistvena predpostavka za veljavnost računa, s katerim se zaračuna stroške, in sicer, da račun ni specificiran. Prosilec se je v ugovoru zoper račun pritožil prav zaradi dejstva, da račun ne vsebuje podrobnejše obrazložitve oziroma razčlenitve računa. 1. odstavek 20. člena Uredbe namreč določa, da mora biti iz računa razvidna specifikacija stroškov v skladu s to uredbo (npr. število strani fotokopij določenega formata, določena pretvorba strani dokumenta v drugo obliko itd.). Na podlagi specifikacije oz. razčlenitve računa namreč lahko prosilec preveri, ali so mu bili npr. zaračunani stroški fotokopij za dokumente, ki jih je zahteval, ali je po njegovem mnenju obračunano pravilno število ur posameznega delavca za odbiranje in pripravo gradiva, ali so upoštevane pravilne cene iz ustreznega stroškovnika, ipd. Iz izpodbijanega računa torej ni razvidna njihova specifikacija, zato takšnega računa ne prosilec ne IP kot pritožbeni organ ne moreta preizkusiti. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ kršil določbo 1. odstavka 20. člena Uredbe oziroma storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP (računa se ne da preizkusiti), zato je bilo treba, na podlagi 1. in 2. odstavka 251. člena ZUP, račun odpraviti.Po tem, ko je IP odpravil račun, je o zadevi moral odločiti sam. Ugotovil je, da organ ne sme zaračunati stroškov posredovanja informacij iz 10. točke izreka izpodbijane odločbe, ki se nanašajo na korespondenco, saj je prosilec zahteval vpogled in ne kopije te dokumentacije. 1. odstavek 34. člena ZDIJZ namreč določa, da je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom tega zakona. Kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 236/2015-11 z dne 7. 5. 2015 pa za izvedbo delnega dostopa, povezanega z vpogledom v informacije javnega značaja, ni dopustno zaračunati nobenih drugih stroškov kot materialne stroške, ki nastanejo z izvedbo delnega dostopa. V konkretnem primeru je IP ugotovil, da materialni stroški za izvedbo delnega dostopa ne bi presegli 10 eurov, saj je odredil prekritje osebnih podatkov na 18 (osemnajstih) A4 straneh. 4. odstavek 20. člena Uredbe namreč določa, da organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10 eurov (z vključenim DDV). Uredba in Stroškovnik organa predvidevata ceno ene strani fotokopije formata A4 v višini 0,06 eura brez ddv, torej materialni strošek fotokopije 18 strani (če bi bile fotokopije potrebne za izvedbo delnega dostopa) ne presežejo 10 eurov,posledično pa organ prosilcu stroškov ne sme zaračunati.4. SklepnoIP je tako glede 7. točke izreka izpodbijane odločbe ugotovil, da je izrek v tem delu zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je na podlagi 3. odstavka 248. člena ZDIJZ v 2. točki izreka te odločbe zavrnil pritožbo prosilca kot neutemeljeno, v obrazložitvi pa navedel pravilne razloge za zavrnitev zahteve prosilca. Glede 10. točke izreka izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično napačni uporabi materialnega prava, zato je v tem delu, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo in v 1. točki izreka te odločbe odločil, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v dokumente, naštete v 1.1 točki izreka te odločbe, pri tem pa prekriti podatke, kot izhaja iz iste točke izreka. Glede stroškov za posredovanje informacij javnega značaja je IP, na podlagi 1. in 2. odstavka 251. člena ZUP, v 1. točki izreka te odločbe odpravil 11. točko izpodbijane odločbe. V 3. točki izreka te odločbe je IP odpravil izpodbijani račun na podlagi 1. in 2. odstavka 251. člena ZUP in ugotovil, da organ stroškov za vpogled v korespondenco ne sme zaračunati.V tem postopku posebni stroški niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Polona Tepina, univ. dipl. prav., LL.M.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka