Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije d.o.o. - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje mnenj v zvezi z upravičenostjo nakupa nepremičnin glede na shemo DPXR96/2007 in cenitev teh nepremičnin. Organ je zahtevo prosilca zavrnil v celoti zaradi obstoja izjem od prostega dostopa po 8. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.  IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ napačno uporabil določila 8. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in ni uporabil delnega dostopa, zato je pritožbi prosilca delno ugodil. V preostalem delu (v katerem zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke) pa je IP pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-292/2015/2

Datum: 6. 1. 2016

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. čl. in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije, d.o.o., Ljubljanska cesta 24a, 4000 Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Vesna Cukrov o.p. d.o.o., Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 3. 11. 2015, št. 090-24/2015/2, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 16. 11. 2015, zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 090-24/2015/2, z dne 11. 2015, se delno ugodi ter se izpodbijana odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

- dopis Ministrstva za finance št. 449-17/2015, z dne 22. 6. 2015, s priloženim odgovorom Evropske komisije, danim preko spletne aplikacije ECN-ET,

- elektronsko sporočilo ge. …, poslano dne 1. 9. 2015 ob 8:55, ge. …, pri čemer je organ dolžan prekriti osebni e-naslov, ki se nahaja v glavi sporočila,

- elektronsko sporočilo ge. …, poslano dne 14. 9. 2015 ob 16:03, ge. …, pri čemer je organ dolžan prekriti:

1. A) osebne e-naslove, ki se nahajajo v glavi sporočila,
2. B) osebni e-naslov in telefonsko številko, ki se nahajata v nogi sporočila,

- mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, z dne 8. 6. 2015, o vrednosti pravic na nepremičninah in poslovnih prostorih, ki se nahajajo na naslovu Ljubljanska cesta 24abcdefg, 4000 Kranj, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, ki se nahajata v enajsti vrstici odločbe Slovenskega inštituta za revizijo št. DON-P-1/15-253, z dne 15. 4. 2015 (priloga št. 9.6 k mnenju pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, z dne 8. 6. 2015).

2. V delu, v katerem je organ dolžan, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je, dne 5. 10. 2015, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje fotokopij:

1. vseh mnenj, ki jih je organ v zvezi s Poročilom o opravljeni reviziji operacije št. R013-04 pridobil od sektorja državnih pomoči pri Ministrstvu za finance in Evropske komisije,
2. dodatne cenitve nepremičnine.

Ob tem je navedel, da je nedvomno izkazan pravni interes za pridobitev navedene dokumentacije, saj je prosilec zaradi poziva organa za vračilo sredstev št. 4301-15/2011-212, z dne 30. 9. 2015, neposredno prizadet.

Organ je z odločbo št. 090-24/2015/2, z dne 3. 11. 2015, zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da sta v zvezi z zahtevanimi dokumenti podani izjemi od prostega dostopa po 8. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ je namreč zahtevane dokumente pridobil za potrebe sodnega postopka – upravnega spora, ki ga je sprožil prosilec (tožba zoper dopis organa št. 4301-15/2011-143, z dne 23. 12. 2014, s katerim je bilo prosilcu naloženo vračilo sredstev v višini 2.401.911,28 EUR). Sodišče o zadevi ni vsebinsko odločalo, temveč je tožbo kot nedovoljeno zavrglo s sklepom, z dne 10. 2. 2015. O sporu med prosilcem in organom torej še ni bilo odločeno, saj je prosilec tožbo vložil pri nepristojnem sodišču. Utemeljeno je pričakovati, da bo prosilec sprožil spor pred pristojnim sodiščem (kar je večkrat tudi ustno napovedal) oz. bo v primeru neplačila organ sam prisiljen začeti s postopki za sodno uveljavitev zahtevka za vračilo sredstev. Ker spor med prosilcem in organom še ni rešen, bi z razkritjem zahtevnih dokumentov nastala škoda za nadaljevanje postopka (tj. pravdnega postopka, ki bo sprožen s strani prosilca ali organa). Cilj prosilca ni doseči namen, ki je določen v 2. čl. ZDIJZ, ampak je njegov izključni namen izboljšati svoj položaj v prihodnjem pravdnem postopku. Nadalje je navedel, da je organ pridobil zahtevane dokumente zaradi notranjih potreb organa oz. zaradi oblikovanja stališč in priprave ustrezne strategije zaščite interesov organa. V kolikor ne bi prišlo do spora med prosilcem in organom, ne bi bilo niti potrebe po izdelavi oz. pridobitvi zahtevane dokumentacije. Prav tako bi bilo izničeno načelo enakopravnosti pravdnih strank. Ne obstaja pravna podlaga, ki bi določala obveznost organa v svojih evidencah voditi zahtevane dokumente. Dokumente je organ pridobil zaradi notranjih potreb organa in so v tej fazi (ko spor še ni rešen) namenjeni interni komunikaciji oz. oblikovanju stališč organa in pripravi odločitev organa ter lahko razkrivajo način dela organa oz. njegovo notranjo politiko. Zahtevani dokumenti so namreč namenjeni oblikovanju pogajalskih izhodišč organa. Organu bi nastala materialna škoda v višini 2.401.922,28 EUR, v kolikor bi se zaradi posredovanja zahtevanih dokumentov znašel v neenakem položaju v sodnem postopku in posledično ne bi bil zmožen ustrezno pripraviti strategije in zagovarjati svojih interesov. Škoda bi bila torej večja od pravice javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo.

Zoper odločbo organa je prosilec, dne 16. 11. 2015, vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je v obrazložitvi zahteve posebej opozoril na dejstvo, da ima za razkritje zahtevanih informacij pravni interes. Organ je izpodbijano odločbo oprl na napačno oceno dejanskega stanja in na napačno razlago 8. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedbe organa v zvezi z namenom pridobitve dokumentov so v celoti neutemeljene in zavajajoče. Upravno sodišče je odločilo s sklepom št. I U 204/2015-206, z dne 10. 2. 2015, prosilec sodnega postopka ni nadaljeval. Med organom in prosilcem na nobenem sodišču ne teče sodni spor. Organ ni ponudil nikakršnih dokazov za sklep, da je zahtevano dokumentacijo pridobil zaradi sodnega postopka, ampak se je omejil samo na povzemanje ravnanj prosilca v zvezi s sprožitvijo upravnega spora. Poleg tega se vsa zahtevana dokumentacija nanaša na presojo pravilnosti ugotovitev Urada za nadzor proračuna (v nadaljevanju UNP), vse kar se tiče porabe javnih sredstev, pa po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ nikakor ne more biti predmet izjeme po ZDIJZ. Vsa zahtevana dokumentacija je nastala in je bila s strani organa pridobljena šele po zaključku navedenega upravnega spora (po 10. 2. 2015). Organ je zahtevano dokumentacijo pridobil izključno zaradi lastnih dejavnosti oz. zaradi preverjanja pravilnosti, ustreznosti in pravne narave poročila UNP, ki naj bi bilo podlaga zahtevku organa za vračilo sredstev v višini 2.401.922,28 EUR. Pavšalne trditve organa, da je zahtevano dokumentacijo pridobil tudi zaradi morebitnih prihodnjih sodnih postopkov, na noben način ne utemeljujejo izjeme po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Tudi v primeru, da bi organ zahtevane dokumente dejansko pridobil zaradi sodnega postopka, organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni izkazal niti tega, v čem bi nastala škoda za izvedbo sodnega postopka, niti dejstva, da bi bila škoda za izvedbo sodnega postopka večja od javnega interesa za razkritje informacije. Organ javnega interesa po razkritju zahtevane dokumentacije sploh ni ugotavljal, pač pa se je omejil le na trditev, da prosilec zahteva razkritje predmetne dokumentacije zgolj z namenom, da si izboljša svoj položaj v bodočem pravdnem postopku. Zahtevana dokumentacija se nanaša na ravnanje organa z javnimi sredstvi (kar organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi izrecno priznava), javnost, preglednost in odprtost ravnanja in porabe javnih sredstev pa je v samem bistvu zahteve po dostopu do informacij javnega značaja in v nobenem smislu ne more biti predmet izjem od prostega dostopa. Ne drži trditev, da je organ zahtevano dokumentacijo pridobil zaradi notranjih potreb organa, ki naj bi bile v pripravi pogajalskih izhodišč, in da je v tej fazi postopka dokumentacija namenjena interni komunikaciji oz. oblikovanju stališč organa glede sodnega postopka. Predstavniki organa so prosilca v pisnih in ustnih odgovorih izrecno seznanili z dejstvom, da bo organ zaprosil za dodatna mnenja ter da bo naročil dodatno cenitev vrednosti nepremičnine. Zato ni mogoče trditi, da je ta dokumentacija nastala oz. je bila pridobljena zaradi interne komunikacije organa. Nadalje je opozoril, da gre pri predmetni dokumentaciji za podatke o porabi javnih sredstev, kar organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe izrecno priznava. Za razlago tega pojma je potrebno upoštevati tudi določbo 5. odst. 20. čl. Zakona o računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/01 in 109/12; v nadaljevanju ZRacS-1), da je porabnik javnih sredstev po tem zakonu pravna oseba javnega prava ali njena enota in tudi pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega: da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije ali da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež. Pojem javne porabe je v skladu s prakso IP potrebno razumeti širše. Izraz ne zajema zgolj proračunskih sredstev, temveč tudi sredstva iz drugih javnih virov. T. i. evropska sredstva so javna sredstva, zato mora tudi za njihovo porabo veljati načelo javnosti in transparentnosti. V skladu z načelom erga omnes prosilec ni v priviligiranem položaju, če pridobi dokumente, do katerih je upravičen kdorkoli.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-24/2015/4, z dne 25. 11. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Glede učinka erga omnes:

IP poudarja, da pri obravnavanju zahteve za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ ni relevantno vprašanje prosilčevega morebitnega pravnega interesa za pridobitev zahtevane dokumentacije. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ in jo kot tako tudi vsebinsko opredelil ter poimenoval. Posledično mora organ povsem enako postopati v skladu z določili ZDIJZ tudi v primeru, ko je prosilec zaradi poziva organa za vračilo sredstev neposredno prizadet, saj je ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca lahko odločitev samo univerzalna.

V predmetni zadevi ni sporno, da so zahtevane informacije v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacije javnega značaja. IP ob tem dodaja, da je v tem kontekstu trditev organa, da ne obstaja pravna podlaga, ki bi določala obveznost organa v svojih evidencah voditi zahtevane dokumente, povsem nerelevantna. Zahtevani dokumenti namreč izvirajo iz delovnega področja organa in organ z njimi razpolaga v materializirani obliki, čemur organ v izpodbijani odločbi niti ne nasprotuje. Sporno pa je, ali gre v predmetni zadevi za prosto dostopne informacije javnega značaja. IP je zato v nadaljevanju presojal, ali sta podani izjemi od prostega dostopa po 8. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

2. Glede izjeme po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, iz katere izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva sodnih postopkov. Za obstoj izjeme varstva sodnega postopka morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- sodni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen ali pridobljen podatek, je v teku

- razkritje podatka bi škodovalo njegovi izvedbi.

IP najprej pojasnjuje, da je splošno sprejeto stališče, da je pritožbeni postopek vedno namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe prve stopnje, takšna presoja pa je možna le po dejanskem in pravnem stanju, ki je obstajalo ob izdaji te odločbe. IP je torej v tem pritožbenem postopku ugotavljal, ali sta bila v času odločanja prvostopenjskega organa (dne 3. 11. 2015) izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Iz navedb organa izhaja, da je zahtevane dokumente pridobil za potrebe upravnega spora, ki pa je bil s sklepom, z dne 10. 2. 2015, ustavljen. Nadalje je organ navajal, da je utemeljeno pričakovati, da bo prosilec sprožil spor pred pristojnim sodiščem. V času izdaje v predmetni zadevi izpodbijane odločbe, torej ni bil v teku noben sodni postopek, kar priznava tudi organ, ko navaja, da šele pričakuje določene postopke. Ob tem pa je potrebno pritrditi prosilcu, da je vsa zahtevana dokumentacija bila pridobljena po zaključku zgoraj navedenega upravnega spora, torej po dne 10. 2. 2015 in da organ ni predložil prepričljivih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je zahtevano dokumentacijo pridobil zaradi (neobstoječega) sodnega postopka. IP je na podlagi zgoraj navedenega ugotovil, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni v teku noben sodni postopek. Posledično tudi ni mogoče preizkusiti, ali so bili zahtevani dokumenti pridobljeni oz. v teh dokumentih vsebovani podatki sestavljeni v zvezi s tem (neobstoječim) sodnim postopkom. To pomeni, da prvi pogoj izjeme po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni izpolnjen.

Kljub temu, da že prvi pogoj za obstoj izjeme po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podan, se IP opredeljuje tudi do obstoja drugega pogoja oz. do potencialne škodljivosti razkritja zahtevane dokumentacije. IP je ugotavljal, ali obstojijo razumni razlogi, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko škodljivo vplivalo na izvedbo potencialnih sodnih postopkov. Organ je v izpodbijani odločbi zgolj navedel, da bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastala škoda za nadaljevanje pravdnega postopka, ki bo sprožen s strani prosilca ali organa. Ob tem pa ni konkretno navedel, kakšen škodljiv vpliv bi za navedeni potencialni pravdni postopek imelo razkritje zahtevanih dokumentov. Argument organa, da bi bilo z razkritjem zahtevanih dokumentov izničeno načelo enakopravnosti pravdnih strank, ne zdrži resne presoje, saj velja v pravdnem postopku načelo audiatur et altera pars, v skladu s katerim mora biti vsaki stranki dana možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. To pomeni, da četudi bi bil prosilcu do uvedbe pravdnega postopka onemogočen dostop do zahtevanih dokumentov, bi mu v postopku pred sodiščem morala biti dana možnost, da se izjavi o teh dokumentih (v kolikor bi jih organ predložil kot dokaze v podkrepitev svojih navedb). IP nadalje pojasnjuje, da je Upravno sodišče v sodbi št. I U 419/2015-13, z dne 14. 5. 2015 ob presoji izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (izjema upravnega postopka) zavzelo stališče: »da se omenjena izjema iz ZDIJZ ne more uporabljati na način, da bi se s tem omejeval dostop do informacij javnega značaja zaradi hipotetičnih in torej negotovih postopkov. Že po naravi stvari se nek konkretni podatek pridobi zaradi konkretnega upravnega postopka in njegove izvedbe, sicer ne gre za podatek v smislu omenjene določbe ZDIJZ« (22. tč. obrazložitve sodbe). Mutatis mutandis velja upoštevati stališče Upravnega sodišča tudi v primeru presoje obstoja izjeme sodnega postopka. Posledično je IP ugotovil, da tudi drugi pogoj izjeme po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni izpolnjen in na podlagi navedenega zaključil, da izjema iz 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v predmetni zadevi ni podana.

3. Glede izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

Izpodbijana odločba temelji na trditvi organa, da je v predmetni zadevi podana izjema od prostega dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Kumulativno morata torej biti izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).

Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti.

IP je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da dokumenti, ki so predmet presoje v tem pritožbenem postopku, vsebujejo mnenje Ministrstva za finance in Evropske komisije o upravičenosti nakupa nepremičnin glede na shemo DPXR96/2007 (1. dopis Ministrstva za finance št. 449-17/2015, z dne 22. 6. 2015, s priloženim odgovorom Evropske komisije, danim preko spletne aplikacije ECN-ET, 2. elektronsko sporočilo ge. …, poslano dne 1. 9. 2015 ob 8:55, ge. …, 3. elektronsko sporočilo ge. …, poslano dne 14. 9. 2015 ob 16:03, ge. …) in mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, z dne 8. 6. 2015, o vrednosti pravic na nepremičninah, ki se nahajajo na naslovu Ljubljanska cesta 24agef, 4000 Kranj in poslovnih prostorih, ki se nahajajo na naslovu Ljubljanska cesta 24bcd, 4000 Kranj. Avtorji dokumentov so pravne in fizične osebe, ki niso del notranjega ustroja organa oz. v podanih dokumentih izražajo svoja lastna mnenja in ne mnenja organa. Dokumenti torej izvirajo izven organa in se v ničemer ne nanašajo na notranjo logistiko organa ali na mnenje organa v zvezi z upravičenostjo nakupa nepremičnin glede na shemo DPXR96/2007 in v zvezi z vrednostjo pravic na nepremičninah in poslovnih prostorih, ki se nahajajo na naslovu Ljubljanska cesta 24abcdefg, 4000 Kranj. Gre torej za informacije, ki se ne nanašajo na interno komunikacijo ali delovanje organa, temveč na zunanje dejavnike. Ob tem velja poudariti, da so originatorji teh dokumentov tretje osebe, ki niso notranje povezane z delovanjem organa, iz česar že po sami naravi stvari in konteksta predmetne zadeve sledi, da dokumenti, ki so jih te osebe pripravile, ne morejo biti del notranjega procesa organa, temveč predstavljajo zunanja mnenja oz. stališča, na podlagi kateri je oz. bo organ izoblikoval lastna stališča in politiko. Z vidika presoje obstoja prvega kriterija izjeme je torej bistveno, da informacije, ki jih zahtevani dokumenti vsebujejo, v ničemer ne razkrivajo, kakšen je modus operandi notranjega delovanja organa. V skladu z navedenim je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo prvega kriterija izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ker morata biti za obstoj obravnavane izjeme kumulativno izpolnjena oba zgoraj navedena kriterija, je IP že na podlagi odsotnosti prvega kriterija ugotovil, da izjema po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ glede zahtevanih dokumentov ni podana.

Kljub temu IP še dodaja, da bi tudi v primeru obstoja prvega kriterija zahtevani dokumenti morali prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Pri tej izjemi pa je škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije (jo ohromiti), da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«. Dokumenti, ki so predmet presoje v tem postopku, pa očitno vsebujejo informacije katerih razkritje ne more ogroziti, kaj šele ohromiti delovanja organa, saj gre za mnenja tretjih oseb o upravičenosti nakupa nepremičnin glede na shemo DPXR96/2007 in o vrednosti pravic na nepremičninah in poslovnih prostorih, ki se nahajajo na naslovu Ljubljanska cesta 24abcdefg, 4000 Kranj. IP ob tem dodaja, da je trditev organa, da bi mu z razkritjem zahtevanih dokumentov nastala materialna škoda v višini 2.401.922,28 EUR, ker bi se znašel v neenakem položaju v sodnem postopku in posledično ne bi bil zmožen ustrezno pripraviti strategije in zagovarjati svojih interesov, povsem neutemeljena in prejudicira izid (še neobstoječega) sodnega postopka. Kot že navedeno zgoraj, bi v skladu z načelom audiatur et altera pars v postopku pred sodiščem prosilcu morala biti dana možnost, da se izjavi o teh dokumentih. Glede na to, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, IP tudi ne vidi razloga zaradi katerega bi bila zmožnost organa, ustrezno pripraviti strategijo in zagovarjati svoje interese v potencialnem pravdnem postopku, kakorkoli zmanjšana. IP nazadnje pojasnjuje, da četudi bi organ potencialno pravdo izgubil, to objektivno glede na dejstvo, da gre za vprašanje dodeljevanja oz. odvzemanja dodeljenih evropskih sredstev (ki nikakor niso povezana s sredstvi, ki so namenjena samemu delovanju organa), ne more predstavljati neobvladljive situacije, kaj šele, da bi vplivalo na notranji ustroj in delovanje organa do meje ohromitve. Vsled navedenemu je IP ugotovil, da tudi drugi kriterij za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni izpolnjen in na podlagi navedenega zaključil, da izjema iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v predmetni zadevi ni podana.

IP je v nadaljevanju po uradni dolžnosti presodil, ali je morebiti podana katera izmed preostalih izjem, ki jih določa 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

4. Glede izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsi dokumenti vsebujejo osebne podatke (ime, priimek, podpis, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča, osebni e-naslov in telefonska številka) v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je v zvezi z vso zahtevano dokumentacijo podana izjema varovanih osebnih podatkov.

V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjem v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop v skladu s 7. čl. ZDIJZ. V zvezi z osebnimi e- naslovi in telefonsko številko, ki se nahajajo v dveh elektronskih sporočilih, ki jih je ga. … poslala ge. …, IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Imena, priimki in podpisi javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev pa so podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje teh osebnih podatkov dopustno. Vsi osebni podatki, ki jih vsebujejo izpisi iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra (priloga št. 9.7 k mnenju pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, z dne 8. 6. 2015) so javno objavljeni podatki ter posledično prosto dostopni. Prav tako so javno objavljeni ter posledično prosto dostopni podatki, ki so na podlagi 158. čl. Zakona o revidiranju (Ur. l. RS, št. 65/08 in 63/13 – ZS-K; v nadaljevanju ZRev-2) objavljeni v registru pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin[1], ki ga vodi Slovenski inštitut za revizijo. Prosto so torej dostopni ime, priimek, podpis, naslov prebivališča in e-naslov pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. IP pa ni zasledil pravne podlage za razkritje datuma in kraja rojstva pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Javni so tudi podatki o zakonitih zastopnikih pravnih oseb oz. osebah, ki so pooblaščene za zastopanje, saj so tudi ti podatki javno objavljeni v javnih evidencah.

IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil.

Izhajajoč iz vsega navedenega odločitev organa v izpodbijani odločbi, upoštevaje pravilo delnega dostopa (7. čl. ZDIJZ), tako ni bila pravilna. IP je ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (napačno je uporabil določila 8. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu (v katerem zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] spletna povezava do konkretnega pooblaščenega ocenjevalca v predmetni zadevi: http://sis.si-revizija.si/public/registry/listingview/627