Prosilec - RTV Slovenija
+ -Številka: 090-291/2015
Kategorije: Avtorsko delo, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval celotno dokumentacijo v zvezi s pripravo in izvedbo TV prenosa Koncert tisočletja z Brda. Organ je ugotovil, da razpolaga s štirimi dokumenti. Dva dokumenta je prosilcu posredoval v celoti, glede dokumenta, za katerega je ugotovil, da predstavlja avtorsko delo je prosilcu omogočil le vpogled, v Pogodbi o medsebojnem sodelovanju in prenosu pravic, ki jo je sklenil z JGZ Brdo pa je prekril pogodbeni znesek, saj ga je JGZ Brdo označil kot svojo poslovno skrivnost. V pritožbenem postopku je IP sledil odločitvi organa, da scenarij za prireditev predstavlja avtorsko delo, zato je edini možni način seznanitve vpogled. Pritožbo prosilca je zato v tem delu zavrnil kot neutemeljeno. Glede zahtevane pogodbe je IP ugotovil, da je prosilec isti dokument zahteval tudi od JGZ Brdo, ki je v postopku, v katerem je odločal kot organ, zahtevi prosilca ugodil v celoti in mu posredoval zahtevano pogodbo brez prekritega pogodbenega zneska. Ker je prosilec vztrajal pri pritožbi tudi v tem delu, je IP pritožbo v tem delu zavrnil kot neutemeljeno. ZDIJZ namreč varuje pravico do pridobitve dokumenta; po pridobitvi dokumenta pa prosilec ne more v pritožbenem postopku vztrajati pri ponovni pridobitvi istega dokumenta na podlagi iste zakonske podlage.
ODLOČBA:Številka: 090-291/2015/4Datum: 4. 1. 2016
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 11. 2015, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0901-018/2015/3 z dne 17. 11. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo RTV Slovenija, št. 0901-018/2015/3 z dne 17. 11. 2015, se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 27. 10. 2015 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahteval celotno dokumentacijo, ki jo organ poseduje v zvezi s pripravo, dogovori in izvedbo TV prenosa Koncert tisočletja z Brda, ki ga je TV Slovenija predvajala na 2. programu 16. 10. 2015. Dokumentacijo želi prejeti na svoj elektronski naslov.Po prejemu zahteve je organ Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju JGZ Brdo) pozval, da se opredeli do zahtevka za posredovanje informacij javnega značaja, saj je bil JGZ Brdo organizator dobrodelne prireditve Koncert tisočletja. JGZ Brdo je z dopisom št. 072-3/2015-2 z dne 12. 11. 2015 organ obvestil, da se strinja, da se dokumentacija posreduje prosilcu v originalni obliki, z izjemo pogodbenega zneska iz prvega odstavka tretjega člena Pogodbe o medsebojnem sodelovanju in prenosu pravic. Podatki o cenah, ki jih JGZ Brdo plačuje v okviru opravljanja svoje tržne dejavnosti, predstavljajo namreč njegovo poslovno skrivnost.Organ je z odločbo št. 0901-018/2015/3 z dne 17. 11. 2015 zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na »Pogodbo o medsebojnem sodelovanju in prenosu pravic (dobrodelna prireditev »Koncert tisočletja«)« delno zavrnil tako, da je v prvem odstavku 3. člena prekril pogodbeni znesek. Organ je zavrnil tudi posredovanje elektronske kopije dokumenta »Brdo – dobrodelni koncert, 16. 10. 2015, grad Brdo«, ter prosilcu dovolil dostop do dokumenta z vpogledom v prostorih organa. V preostalem delu zahteve, ki se nanaša na »Dispozicijo dela, šifra 10 13 301« (2 strani) in »Spisek sodelujočih« (7 strani), je organ zahtevi ugodil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da razpolaga s štirimi dokumenti, ki se nanašajo na zahtevo prosilca. V zvezi s »Pogodbo o medsebojnem sodelovanju in prenosu pravic«, je organ prekril pogodbeni znesek, saj ga je JGZ Brdo označil kot svojo poslovno skrivnost. JGZ Brdo lahko zaradi smotrne in gospodarske rabe objektov in zemljišč opravlja tudi tržne dejavnosti v skladu s svojim odlokom o ustanovitvi. Dobrodelna prireditev »Koncert tisočletja« z dne 16. 10. 2015 je bila organizirana v okviru tržne dejavnosti in ni bila financirana z javnimi sredstvi, zato podatki o cenah, ki jih JGZ Brdo plačuje v okviru opravljanja tržne dejavnosti, predstavljajo poslovno skrivnost. Organ je zato pogodbeni znesek na dokumentu, v skladu z zahtevo JGZ Brdo, prekril. Organ je v nadaljevanju pojasnil, da preostali dokumenti ne vsebujejo izjem od prostega dostopa, zato je prosilcu omogočil dostop do dokumentov, in sicer je za dokumenta »Dispozicija dela, šifra 10 13 301« in »Spisek sodelujočih« prosilcu omogočil dostop do elektronske kopije dokumenta, za dokument »Brdo – dobrodelni koncert, 16. 10. 2015, grad Brdo« pa vpogled, saj gre za dokument, ki vsebuje vse značilnosti avtorskega dela po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Organ je pojasnil, da je dokument scenarij, ki ima strukturo in prepoznavne lastnosti, ki so značilne za scenarija avdiovizualnega dela. Vsebuje informacije o vizualnem delu (kaj naj bi slika prikazovala), besedilo pripovedovalca oz. voditelja, časovni potek oz. trajanje, lokacijo dogajanja ipd. Dokument je individualna intelektualna stvaritev s področja književnega dela, izraženo je v pisni obliki. Individualnost stvaritve se kaže v strukturi vsebine, izboru besed, strukturi stavčnih zvez, postavitvi odstavkov, označitvi poudarkov, slogu pisanja, konceptu, tabelah itd., ki kažejo tudi na to, da je bila za nastanek dokumenta potrebna intelektualna aktivnost fizične osebe, ki pozna teorijo in metode ustvarjanja scenarija za avdiovizualno avtorsko delo. Organ je zato prosilcu, na podlagi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, omogočil seznanitev tako, da informacijo dobi na vpogled. Prosilec je v pritožbi z dne 22. 11. 2015 navedel, da meni, da bi moral biti strošek javen, saj gre za javna sredstva in javno prireditev. Prav tako meni, da je dovolitev le kot vpogled v dokument pri organu diskriminatorna. Meni, da je dokument lahko prosto dostopen javnosti in se z razlogi organa ne strinja.Organ je z dopisom št. 0901-018/2015/4 z dne 25. 11. 2015 pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. Odstopu pritožbe je priložil tudi celotno zahtevano dokumentacijo.IP je v postopku ugotovil, da je prosilec zahtevo za dostop do »Pogodbe o medsebojnem sodelovanju in prenosu pravic« naslovil tudi na JGZ Brdo, saj je IP zoper njega vodil pritožbeni postopek zaradi molka organa pod opr. št. 0900-296/2015. IP je ugotovil, da je JGZ Brdo v postopku, v katerem je odločal kot organ prve stopnje, zahtevi prosilca ugodil v celoti in mu posredoval zahtevano pogodbo v celoti, torej ne da bi prekril pogodbeni znesek. Po proučitvi obeh dokumentov je IP ugotovil, da je dokument, ki ga je prosilec prejel od JGZ Brdo, enak dokumentu, ki ga zahteva tudi od organa v konkretnem postopku, kar je potrdil tudi prosilec. IP je tudi ugotovil, da je JGZ Brdo sam razkril podatek, ki ga je v konkretnem pritožbenem postopku označil kot svojo poslovno skrivnost (kar je posledično upošteval tudi organ pri izdaji izpodbijane odločbe). Posledično torej IP ugotavlja, da JGZ Brdo navedenega podatka ne šteje več za svojo poslovno skrivnost.Zaradi navedenega je IP prosilcu dne 18. 12. 2015 posredoval poziv št. 090-291/2015/2, v katerem ga je pozval, naj se izjasni, ali še vztraja pri pritožbi in navede, v katerem delu vztraja..Prosilec je v dopisu z dne 2. 1. 2016 navedel, da je sicer od JGZ Brdo res prejel pogodbo v celoti, od organa pa te pogodbe v celoti ni prejel. Četudi gre za isto pogodbo meni, da bi mu jo moral v celoti posredovati tudi organ. Če bi od zahteve odstopil, bi po mnenju prosilca to pomenilo, da je organ ravnal pravilno, kar pa ne drži, saj mu dokumenta ni posredoval v celoti. Zato prosilec vztraja pri pritožbi in pri tem, da organ izpolni svoje zakonske obveznosti, prav tako pa meni, da bi ga moral IP opomniti, da je postopek vodil zmotno.Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da pritožnik izpodbija odločitev organa v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do pogodbenega zneska v »Pogodbi o medsebojnem sodelovanju in prenosu pravic« ter v delu, v katerem je bil prosilcu v »Scenarij prireditve Koncert tisočletja«, omogočen le vpogled. IP zato glede drugih dokumentov v pritožbenem postopku ni odločal.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.Glede pritožbe prosilca v delu, ki se nanaša na Pogodbo o medsebojnem sodelovanju in prenosu pravic, sklenjeno med organom in JGZ Brdo, IP ugotavlja, da je JGZ Brdo prosilcu dne 17. 12. 2015 posredoval dokument v celoti, ne da bi prekril pogodbeni znesek. Prosilec torej že razpolaga z zahtevanim dokumentom v celoti. IP je tudi ugotovil, da je JGZ Brdo v postopku, v katerem je odločal kot prvostopenjski organ, sam razkril podatek, ki ga je v konkretnem pritožbenem postopku označil kot svojo poslovno skrivnost. Slednje je upošteval tudi organ pri izdaji izpodbijane odločbe, saj je znesek, ki ga je JGZ Brdo označil kot poslovno skrivnost, pred posredovanjem prosilcu prekril. IP na tem mestu zato ugotavlja, da JGZ Brdo navedenega podatka ne šteje več za poslovno skrivnost, saj ga je že sam razkril prosilcu.Ob upoštevanju, da ZDIJZ varuje pravico prosilca do pridobitve dokumenta, prosilec pa je dokument že pridobil, IP ugotavlja, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa za vztrajanje pri pritožbi v tem delu, saj je bilo njegovi zahtevi ugodeno (prosilec razpolaga z dokumentom, ki ga je zahteval). Isti prosilec v postopku po ZDIJZ namreč ne more več kot enkrat zahtevati istega dokumenta, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno.Določba 26. člena ZDIJZ sicer določa, da se zahteva za dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne samo, kadar zahtevana informacija predstavlja eno izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da ZDIJZ zavrnitve zahteve iz razloga njenega ponavljanja, oziroma iz razloga, da je bil dostop do informacij javnega značaja že omogočen, ne predvideva. Vendar pa je v obravnavani zadevi bistveno, da je bil prosilcu zahtevan dokument posredovan in zato prosilec ne more imeti pravovarstvenega interesa za vložitev oz. vztrajanje pri pritožbi v tem delu. ZDIJZ namreč varuje pravico do pridobitve dokumenta (in ne do ugotavljanja pravilnega postopanja organov). Po pridobitvi dokumenta prosilec v pritožbenem postopku ne more doseči ponovne pridobitve istega dokumenta na podlagi iste zakonske podlage. Pritožba je zato v tem delu neutemeljena in se na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrne.V zvezi s scenarijem za prireditev Koncert tisočletja, tj. z dostopom do dokumenta »Brdo – dobrodelni koncert, 16. 10. 2015, grad Brdo« je IP v celoti sledil ugotovitvam organa, da gre za avtorskopravno varovano delo. V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Glede zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da ta nedvomno izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Slednje je podrobno in ustrezno obrazložil tudi organ, zato se IP na tem mestu ne bo ponavljal. Iz ZDIJZ sicer res izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, zaradi česar organ praviloma nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled).Navedeno pomeni, da je organ ravnal pravilno, ko je upošteval drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko prosilec pridobi samo vpogled v dokumentacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V tem delu je torej pravica prosilca, da sam izbere obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevanim dokumentom, omejena. Ker je prosilcu bil omogočen vpogled v dokument, torej mu je bila zavrnjena le oblika seznanitve, IP ugotavlja, da je bila odločitev organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka