Prosilec - RTV Slovenija
+ -Številka: 090-290/2015
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Prosilec je zahteval ime in priimek oseb, ki so v določenem obdobju nastopali v vlogi administratorja spletnega multimedijskega centra rtvslo.si, ter podatek o tem, kdo je bil administratorjem v opredeljenem obdobju nadrejen. Organ je zahtevo zavrnil in se skliceval na to, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj informacije ne izvirajo iz izvajanja javne službe, temveč njegove tržne dejavnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je storitev foruma neločljivo povezana z omogočanjem internetnega portala, slednje pa je v zakonu opredeljeno kot javna služba. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je IP odločbo organa odpravil in mu naložil, naj prosilcu posreduje zahtevane informacije. Dejstvo je namreč, da so imena in priimki administratorjev, četudi so bili ti honorarni sodelavci, prosto dostopna informacija javnega značaja in ne gre za izjemo varstva osebnih podatkov. V delu, ki se nanaša na posredovanje informacije o osebah, ki so nadrejene administratorjev, je IP prosilca napotil na spletno stran organa.ODLOČBA:Številka: 090-290/2015/6Datum: 19. 2. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 11. 2015, zoper odločbo RTV Slovenije, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana(v nadaljevanju organ), št. 0901-019/2015/1 z dne 17. 11. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 20. 11. 2015 zoper odločbo organa št. 0901-019/2015/1 z dne 17. 11. 2015 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči:1.1 Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe na elektronski naslov ........... posredovati:- kopijo dokumenta z naslovom "Seznam forum 2014";- kopijo dokumenta z naslovom "Seznam forum 2015";- kopijo razporeda administratorjev foruma za november 2015, pri čemer mora prekriti vse vrstice dokumenta, razen vrstice, ki se začne z "09.nov".1.2 Prosilca se napoti na spletno stran organa, podstran Vodstvo zavoda: http://www.rtvslo.si/strani/vodstvo-zavoda/342, kjer so objavljene osebe, ki so nadrejene administratorjem foruma.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroškiO b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 11. 11. 2015 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je dostop do naslednjih dokumentov oz. informacij:1. imena in priimke vseh oseb, ki so v obdobju od 1. 1. 2014 pa do 11. 11. 2015 nastopale v vlogi administratorja na interaktivnem multimedijskem portalu na spletnem naslovu www.rtvslo.si (zlasti oseb, ki skrbijo za odstranjevanje neprimernih vsebin), ter oseb, ki so odgovarjale na zasebna sporočila uporabnikov oz. uporabnike opozarjali na kršenje pravil komentiranja in izražanja mnenj;2. imena in priimke vseh oseb, ki so dne 9. 11. 2015 nastopale v vlogi administratorja portala in oseb, ki so tega dne odgovarjale na zasebna sporočila uporabnikov oz. uporabnike opozarjale na kršenje pravil komentiranja in izražanja mnenj;3. ime in priimek osebe, ki je nadrejena osebam, ki opravljajo delo administratorja iz 1. in 2. točke zahteve.Ob tem je navedel, da želi prejeti zahtevane informacije v elektronski obliki na svoj e-naslov, ki ga je predložil.Organ je z odločbo št. 0901-019/2015/1 z dne 17. 11. 2015 v celoti zavrnil prosilčevo zahtevo, ker zahtevane informacije ne izvirajo iz delovnega področja organa pri opravljanju javne službe, ki jo v 3. členu določa Zakon o Radioteleviziji Slovenije (Ur. l. RS, št. 96/05, s sprem. in dop., v nadaljevanju ZRTVS-1). Ob tem se je skliceval na sodbo Vrhovnega sodišča RS št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, v skladu s katerima je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le, kadar je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti opredeljeno z javno službo. Informacije javnega značaja pa so tiste informacije, ki se nanašajo na opravljanje javne službe. Odločilno je, ali informacija kaže na dejstvo oz. okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Storitev foruma po 5. alineji 15. člena ZRTVS-1 sodi na področje tržnih dejavnosti interaktivnih programskih storitev. Komentarji uporabnikov so objavljeni neposredno (uporabniki se sami odločajo kdaj, kako in kaj bodo objavili). Organ neposredno ne posega v vsebino razprave v komentarjih. Izvajanje del administratorja oz. osebe, ki skrbi za nadzor nad oddanimi komentarji uporabnikov ne opravljajo javni uslužbenci, temveč samostojni honorarni sodelavci. Pri svojem delu so samostojni in nimajo določene nadrejene osebe. Forum ne sodi v področje avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, za katerega veljajo določbe Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Ur. l. RS, št. 87/11 in 84/15: v nadaljevanju ZAvMS), saj ne zagotavlja avdiovizualne programske vsebine na podlagi kataloga, prav tako vsebina foruma ni uredniško urejena in nadzorovana programska vsebina. Informacije, ki jih je prosilec zahteval v 1. in 2. točki zahteve, tako ne izpolnjujejo pogojev iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ker ne izvirajo iz delovnega področja organa. Dokument, ki bi vseboval informacije, ki jih je prosilec zahteval v 3. točki zahteve, pa ne obstaja.Prosilec se je 20. 11. 2015 zoper izpodbijano odločbo pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V skladu s 3. členom ZRTVS-1 javna služba namreč obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje (tudi internetnega in mobilnega portala, ki je torej ex lege javna služba). Opredelitev foruma (sestavnega dela portala), kot tržne dejavnosti in način evidentiranja (tržnih) prihodkov, torej nista relevantna. Vsa sredstva, s katerimi organ razpolaga, so javna sredstva (ne glede na izvor). Nadalje je navedel, da organ v praksi forumske zapise in komentarje redno vsebinsko vključuje v informativnih, izobraževalnih in razvedrilnih oddajah na prvem in tretjem programu. Forumska vsebina je tudi ves čas moderirana (administrator) oz. ni prepuščena samovolji uporabnikov. Administratorji za organ opravljajo delo, ki ima značaj javne službe in organ zagotovo usmerja način in vsebino njihovega dela, ne glede na to, da z organom nimajo sklenjene klasične pogodbe o zaposlitvi. Nazadnje se je skliceval tudi na odločitev Ustavnega sodišča RS št. U-I-272/97, z dne 23. 11. 2000, iz katere izhaja stališče, da je v primeru javnih zavodov pojem javnih sredstev potrebno tolmačiti ekstenzivno oz. da so javna sredstva vsa sredstva, ki jih javni zavodi pridobivajo na katerega od načinov, ki so navedeni v 1. odstavku 48. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, s sprem. in dop., v nadaljevanju ZZ).IP je z namenom ugotovitve dejanskega stanja 15. 12. 2015 pri organu opravil ogled in camera. Organ je pojasnil, da nima dokumentov, iz katerih bi izhajalo, da je organ prejel tržne dohodke za omogočanje storitve foruma. Prav tako ni dokumentov, iz katerih bi izhajalo, da je organ iz svojih tržnih sredstev plačal honorarne sodelavce, ki so nastopali v vlogi administratorjev foruma. MMC se pokriva približno tretjinsko iz zunanjih sredstev, ni pa mogoče računovodsko razbrati, katera sredstva so tržna in katera javna, saj organ te ločitve v računovodskih izkazih ne vodi. Organ je vztrajal pri trditvi, da administratorjem ni nihče nadrejen. So pa določene osebe odgovorne za njihovo delo oz. preverjajo, ali so administratorji delovali skladno s pravili (njihova pogodba, standardi in pravila komuniciranja). Kot odgovorno osebo je izpostavil urednico uredništva za nove medije, ki pa ima nad seboj še 16 ali 17 odgovornih urednikov. Pritožbe so večinoma naslovljene na Varuha gledalčevih in poslušalčevih pravic, ki pa ga ni mogoče šteti kot odgovornega ali nadrejenega administratorjem. Nadalje je organ vztrajal, da storitev foruma ni programska vsebina oz. javna služba, temveč sodi na področje tržnih dejavnosti interaktivnih programskih storitev po 5. alineji 15. člena ZRTVS-1. Ob tem je organ IP predložil naslednje dokumente:- Pravilnik o določitvi sodil za razporejanje stroškov po dejavnostih organa z dne 2. 4. 2013;- Pogodbe o delu oz. avtorske pogodbe administratorjev oz moderatorjev portala.Organ je na podlagi poziva IP dne 18. 12. 2015 po e-pošti posredoval v presojo naslednje dokumente:- izpis iz evidence, iz katerega so razvidna imena in priimki administratorjev portala v obdobju od 1. 1. 2014 do 11. 11. 2015;- urnik za november 2015, iz katerega je razviden natančen razpored sodelavcev po dnevih.Ob tem je navedel še ime in priimek osebe, ki je vključno do junija 2015 delala kot administrator (redna zaposlitev na delovnem mestu novinar urednik VII/2).Pritožba je utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.1. Organi zavezanci in pojem informacije javnega značajaPri odločanju po ZDIJZ je treba najprej ugotoviti, ali je organ zavezan za posredovanje informacij po 1. členu ZDIJZ, nato pa preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Šele tema dvema predhodnima fazama sledi presoja, ali gre za prosto dostopne informacije oziroma ali je podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.1. člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.Glede vprašanja, ali je organ zavezanec po ZDIJZ, je IP ugotovil, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod, ki izvaja javno službo. Javni zavodi, predvsem njihova statusna vprašanja, so v pravnem redu Republike Slovenija urejena v Zakonu o zavodih. V skladu s 1. členom ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Organ je kot vrsta zavoda s področja kulture in drugih dejavnosti posebej urejen še v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija. 1. člen ZRTVS-1 določa, da je Radiotelevizija Slovenija javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, določeno s tem zakonom, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ter druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in Statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev. Prvi odstavek 2. člena ZRTVS-1 nadalje določa, da je ustanovitelj javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija Republika Slovenija. Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija in zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe. Iz navedenih določb je torej razvidno, da je organ pravna oseba javnega prava in izvajalec javne službe in je kot tak v skladu s prvim odstavkom 1. člena zavezanec po ZDIJZ.Izhajajoč iz ugotovitve, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali so pri posameznih zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po določbi 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, nadalje pa, ali gre za prosto dostopne informacije.Definicija informacije javnega značaja je torej določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Uvodoma je IP ugotovil, da sta podana drugi in tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja, in sicer, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki. V zvezi s 1. in 2. točko zahteve prosilca ni nobenega dvoma, da zahtevane informacije obstajajo, saj jih je organ IP na ogledu in camera pokazal, kasneje pa v elektronskem sporočilu tudi poslal. V zvezi z zahtevano informacijo iz 3. točke (ime in priimek osebe, ki je nadrejena osebam, ki opravljajo delo administratorja iz 1. in 2. točke zahteve) pa je organ najprej trdil, da administratorjem ni nihče nadrejen, čeprav so določene osebe odgovorne za njihovo delo oz. preverjajo, ali so delovali skladno s pravili (njihova pogodba, standardi in pravila komuniciranja). Kot odgovorno osebo je nato izpostavil urednico uredništva za nove medije, ki pa ima nad seboj še 16 ali 17 odgovornih urednikov. Pritožbe so večinoma naslovljene na Varuha gledalčevih in poslušalčevih pravic, ki pa ga ni mogoče šteti kot odgovornega ali nadrejenega administratorjem. IP je ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi napačno ugotovil, da ne obstaja oseba oziroma osebe, ki bi bile nadrejene administratorjem. Administratorji namreč niso povsem samostojni pri svojem delu, temveč njihovo delo lahko nadzorujejo oziroma so zanj odgovorni uredniki (tudi, če je teh več), nad izvrševanjem njihovih pogodbenih obveznosti pa bdi tudi skrbnik njihove pogodbe, ki je vodja MMC. Med drugim iz 17. točke Standardov in pravil komuniciranja na spletnem mestu rtvslo.si (zadnji posodobljen 17. 10. 2014) izhaja, da administrator začasno ali trajno, delno ali popolno onemogoči komentiranje zaradi uredniške presoje. Trditev organa, da komentatorjem ni nihče nadrejen, bi pomenilo, da organ pogodbeno zaposluje sodelavce, ki lahko delujejo "na lastno pest", pa njihovega dela, tudi če bi bilo neskladno z njihovo pogodbo in Standardi in pravili komuniciranja, nihče ne bi nadzoroval. Glede 3. točke zahteve prosilca je IP torej ugotovil, da obstajajo informacije, ki izkazujejo, kdo je nadrejen administratorjem, in sicer te informacije izhajajo iz dokumenta, ki je objavljen na spletni strani organa, na kar je opozoril organ sam na ogledu in camera. Gre za organigram vodstva organa, ki je objavljen na spletni strani http://www.rtvslo.si/strani/vodstvo-zavoda/342, v njem pa so objavljeni imena, priimki in nazivi (funkcije) vodstva organa, med drugim tudi programsko-produkcijske enote multimedijski center.V nadaljevanju pa se IP osredotoča na utemeljevanje prvega pogoja, in sicer, da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (Prepeluh, str. 148 - 149).Delovno področje organa ter vsebino javne službe in tržne dejavnosti določa ZRTVS-1. Vsebina javne službe je izrecno opredeljena v 3. členu ZRTVS-1, in sicer obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje:- dveh nacionalnih televizijskih programov;- treh nacionalnih radijskih programov;- radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru;- po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost;- radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence in zdomce;- radijskih in televizijskih programov za tujo javnost;- teleteksta, internetnega in mobilnega portala.
Nadalje 13. člen ZRTVS-1 določa še druge dejavnosti, ki jih organ izvaja kot javno službo, in sicer oddajanje lastnih televizijskih, radijskih in multimedijskih programov preko oddajnikov in zvez ter drugih infrastrukturnih objektov oziroma naprav; oddajanje radijskih oziroma televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa po zakonu, ki ureja področje medijev, z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija; zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in drugih programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo, zlasti na območjih v zamejstvu, kjer živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami; vzdrževanje in skrb za razvoj televizijske in radijske infrastrukture ter za njeno tehnološko usklajenost s predpisi Evropske unije; ter digitalno oddajanje programov.15. člen ZRTVS-1 pa, nasprotno, taksativno našteva, kaj so tržne dejavnosti RTV Slovenija. Te so:- trženje oglaševalskega časa in trženje programov;- tehnične in telekomunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe;- dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem;- založniška in koncertna dejavnost;- tržne programske storitve, vključno z interaktivnimi programskimi storitvami;- komercialna uporaba arhivskega gradiva.Pojem delovno področje po ZDIJZ je izredno široko in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, po navadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. To pomeni, da je pojem delovnega področja iz 4. člena ZDIJZ bistveno širši od pojma delovnega področja po določilih ZRTVS-1, saj se nanaša tudi na vse informacije, ki so povezane z izvajanjem javne službe. Organ je javni zavod, ki izvaja javno službo, zato vse informacije, ki se nanašajo na opravljanje javne službe, izvirajo iz delovnega področja organa.Organ je v izpodbijani odločbi zavzel stališče, da storitev foruma, v povezavi s katerim so zahtevane informacije, ne sodi pod domet izvajanja javne službe. IP se temu stališču ne pridružuje, saj je forum kot celota (v praksi) neločljiv del multimedijskega portala MMC, ki je internetni portal v smislu 3. člena ZRTVS-1. Dejstvo je, da sestavljajo uredniško urejevane vsebine na MMC portalu (novice) ter forum oz. možnost komentiranja pod temi vsebinami, celoto. Tega dejstva ne spremeni niti možnost organa, da se lahko vsakič posebej poljubno odloči, ali bo pod posamezno novico na portalu dovolil komentiranje ali ne. Prav nasprotno, to pomeni, da organ ves čas opravlja presojo, kako se bo izvrševala javna služba (torej "ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje" vsebine internetnega portalu), in sicer s tem, ali bo dovolil še možnost komentiranja pod posamezno novico ali ne. Napačna je torej trditev organa, da se uporabniki sami odločajo, kdaj, kako in kaj bodo objavili, saj ima sam nadzor nad tem, ali bo sploh dopustil komentiranje ali ne. Prav tako ni res, da organ neposredno ne posega v vsebino razprave v komentarjih, saj že sam izbris komentarja, ki ni skladen s Standardi in pravili komuniciranja na spletnem mestu rtvslo.si (zadnji posodobljen 17. 10. 2014), pomeni poseg v vsebino razprave. Pri tem velja izpostaviti tudi pravilno navedbo prosilca, da "organ v praksi forumske zapise in komentarje redno vsebinsko vključuje v informativnih, izobraževalnih in razvedrilnih oddajah na prvem in tretjem programu." Vse navedeno torej jasno izkazuje, da je omogočanje storitve foruma v smislu vprašanja, ali gre za javno službo ali ne, neločljivo povezano z izvajanjem javne službe v smislu 3. člena ZRTVS-1.Organ je zatrjeval, da gre pri storitvi foruma za izvajanje tržnih dejavnosti interaktivnih programskih storitev po 5. alineji 15. člena ZRTVS-1. Kot rečeno, IP temu argumentu ni sledil že iz zgoraj opisanih razlogov, poudariti pa velja tudi, da organ na noben način ni izkazal, da z nudenjem storitve foruma pridobiva tržna sredstva, da bi sploh lahko govorili o tržni dejavnosti. Organ je namreč sam na ogledu in camera navedel, da nima dokumentov, iz katerih bi izhajalo, da je prejel tržne dohodke za omogočanje storitve foruma, prav tako pa ni dokumentov, iz katerih bi izhajalo, da je organ iz svojih tržnih sredstev plačal honorarne sodelavce, ki so nastopali v vlogi administratorjev foruma. Organ je pojasnil, da se multimedijski portal (ki je javna služba) pokriva približno tretjinsko iz zunanjih sredstev, ni pa mogoče računovodsko razbrati, katera sredstva so tržna in katera javna, saj organ te ločitve v računovodskih izkazih ne vodi. To dejstvo je organ poudaril kljub določbi 4. odstavka 14. člena ZRTVS-1, ki določa, da se prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti vodijo na dveh ločenih računih. Prav tako je organ IP posredoval Pravilnik o določitvi sodil za razporejanje stroškov po dejavnosti, objavljen v Informatorju RTV Slovenija z dne 2. 4. 2013. Slednji v 2. členu določa, da lahko organ poleg javne dejavnosti v omejenem obsegu opravlja tudi tržno dejavnost, vendar mora biti poslovanje na področju tržne dejavnosti organizirano ločeno od javne. IP pri tem poudarja, da če že za multimedijski portal ni mogoče razmejiti, v katerem delu gre za tržno dejavnost (na primer v smislu trženja oglaševalskega časa in trženja programov), je za storitev foruma to še toliko bolj nemogoče. Ne glede na navedeno pa IP poudarja, da način financiranja dejavnosti, ki se izvaja kot javna služba, ne spremeni njene narave, saj konstitutiven element dejavnosti, ki se izvaja kot javna služba, ni v financiranju s strani proračuna, temveč v načinu izvajanja dejavnosti (torej obveznost izvajanja javne službe) oziroma v dejstvu, da gre za dejavnost, ki se mora izvajati v javnem interesu. Kot rečeno, je organ dolžan v javnem interesu zagotavljati ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje internetnega portala, katerega del je tudi forum.Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti v celoti sodijo v delovno področje organa, saj gre za dokumente, ki so povezani z izvajanjem javne službe. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do vprašanja, ali so podane katere od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.2. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značajaIP je na podlagi pregleda dokumentacije identificiral le eno možno izjemo od prostega dostopa do informacij iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer izjemo varstva osebnih podatkov. 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Slednji v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko, neposredno ali posredno, identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Osebni podatki, ki jih je IP identificiral, da se nahajajo v zahtevanih dokumentih, so: ime in priimek pogodbenega sodelavca ali javnega uslužbenca; podatek o tem, na katerem delovnem ali stroškovnem mestu je oseba delala; meseci opravljanja dela; v razporedu administratorjev za november 2015 tudi opravljene ure dela; v organigramu vodstva, objavljenem na spletni strani, pa tudi naziv delovnega mesta oziroma funkcija posameznika.Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Tako je IP ugotovil, da za navedene osebne podatke obstaja ustrezna pravna podlaga v zakonu, in sicer v določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa (v konkretnem primeru izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.V konkretnem primeru gre za osebne podatke, ki so neposredno povezani s porabo javnih sredstev ter opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pri osebnih podatkih v seznamu administratorjev gre za seznam oseb, ki so po pogodbi opravljale določeno delo oziroma storitve za organ, za kar so bile tudi plačane. Javnost ima pravico izvedeti, komu so bila izplačana javna sredstva, zato gre pri identiteti in vsebini dela pogodbenih sodelavcev, tudi če niso javni uslužbenci, za prosto dostopno informacijo že zaradi nadzora nad porabo javnih sredstev. Argument, da ni šlo za javne uslužbence, temveč pogodbene (honorarne) sodelavce, in se zato njihove identitete ne razkrije, ne vzdrži, saj bi to pomenilo, da bi se pred javnostjo skrivalo, kdo in kakšne storitve opravlja pri javnem zavodu za plačilo iz javnih sredstev. Prav tako so nesporno prosto dostopne informacije, ki jih je organ objavil na spletni strani v organigramu vodstva, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, poleg tega jih je organ sam javno objavil z namenom, da se javnost z njimi seznani.Glede na vse navedeno je IP ugotovil, da ni podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. ZDIJZ, saj za posredovanje osebnih podatkov obstaja pravna podlaga v 3. odstavku 6. člena ZDIJZ. Prav tako je IP po uradni dolžnosti preveril, ali so podane kakšne druge izjeme od prostega dostopa in ugotovil, da ni nikakršnih zakonskih zadržkov za posredovanje zahtevanih informacij, vsebovanih v identificiranih dokumentih.3. SklepnoNa podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in presoje materialnega prava je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, saj je zavrnil zahtevo prosilca s sklicevanjem na dejstvo, da ne gre za informacije javnega značaja, ker ne gre za informacije, povezane z opravljanjem javne službe (torej da ne gre za informacije iz delovnega področja organa). Ker je IP ugotovil, da je organ prve stopnje napačno uporabil pravni predpis, je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam rešil zadevo kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.IP je tako glede 1. in 2. točke prosilčeve zahteve pritožbi prosilca ugodil in v točki 1.1 izreka te odločbe odločil, da mora organ prosilcu najkasneje v roku 31 dni na elektronski naslov prosilca posredovati kopijo dokumenta z naslovom "Seznam forum 2014", kopijo dokumenta z naslovom "Seznam forum 2015" in kopijo razporeda administratorjev foruma za november 2015, pri čemer mora prekriti vse vrstice dokumenta, razen vrstice, ki se začne z "09.nov". Prekritje ostalih vrstic je IP odredil zato, ker zgolj vrstica, ki se nanaša na 9. 11. 2015 predstavlja vsebino prosilčeve zahteve.V delu, ki se nanaša 3. točko prosilčeve zahteve pa je IP prav tako ugodil pritožbi prosilca ter odločil na podlagi 5. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. IP je tako v točki 1.2 izreka te odločbe prosilca napotil na spletno stran organa, podstran Vodstvo zavoda: http://www.rtvslo.si/strani/vodstvo-zavoda/342, kjer so objavljene osebe, ki so nadrejene administratorjem foruma.V tem postopku posebni stroški niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Polona Tepina, univ. dipl. prav., LL.M.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka