Lovinčič Helena, novinarka RTV - Onkološki inštitut
+ -Številka: 090-289/2015
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:Novinarka je od Onkološkega inštituta v Ljubljani zahtevala zapisnike zadnjih treh sej sveta zavoda. Organ je njeno zahtevo delno zavrnil, posredoval ji je samo točke dnevnega reda in sprejete sklepe ter izide glasovanja. IP je pritožbi prosilke delno ugodil. v postopku je namreč ugotovil, da je organ prekril tudi podatke, ki ne predstavljajo osebnih podatkov. Organ je namreč prekril celotno besedilo vseh treh zapisnikov o poteku seje od dnevnega reda dalje, razen sprejetih sklepov in izidov glasovanja, tudi npr. splošne podatke o poročilu poslovanja organa, odpisu osnovnih sredstev, podatke o nameravanih spremembah internih aktov (npr. sistemizacije), splošne ugotovitve o poslovanju zavoda….Gre za podatke, ki se niti neposredno niti posredno ne nanašajo na posameznike, ki bi bili določeni ali določljivi, zato ne ustrezajo definiciji osebnega podatka po prvi in drugi točki 6. člena ZVOP-1. ODLOČBA:Številka: 090-289/2015/5Datum: 8. 1. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. ter 1. in 2. odst. 251. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke Helene Lovinčič, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), z dne 18. 11. 2015, zoper odločbo Onkološkega inštituta Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, št. 03-ZŠK-444/2015 z dne 11. 11. 2015 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 18. 11. 2015 zoper odločbo Onkološkega inštituta Ljubljana, št. 03-ZŠK-444/2015 z dne 11. 11. 2015 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki na njen e-naslov, posredovati kopije naslednjih dokumentov:- Zapisnika 11. seje Sveta Onkološkega inštituta Ljubljana, z dne 17. 6. 2015, pri čemer mora organ v posredovanem dokumentu prekriti:o na str. 10, pod tč. 8.3, soglasja zaposlenim za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugih izvajalcih, v tabeli, v vrstici pod št. 2, četrti stolpec – naziv drugega zdravstvenega zavoda, - Zapisnika 12. seje Sveta Onkološkega inštituta Ljubljana, z dne 15. 7. 2015, pri čemer mora organ v posredovanem dokumentu prekriti: o na str. 6, v zadnjem odstavku, od druge vrstice dalje, celotno besedilo, ki se začne z …«Kdor ga je…« in do konca odstavka, ki se zaključi z »…s temi problemi«.- Zapisnika 13. seje Sveta Onkološkega inštituta Ljubljana, z dne 9. 9. 2015, pri čemer mora organ v posredovanem dokumentu prekriti:o na str. 8 in 9, v tabeli, vse podatke pri izvajalcih pod zaporedno št. 3 in 5,o na str. 10, v tabeli, v vrstici pod št. 3, četrti stolpec– naziv drugega zdravstvenega zavoda,o na str. 13, pod točko Ad 9c) nepripravljenost reševanja notranjih konfliktov, v prvem odstavku te točke, celoten stavek, ki se začne z »v razpravi je …. » in zaključi z »…direktorja«.2. V delu, v katerem je organ dolžan v skladu s prejšnjo točko tega izreka v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilke zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilka je, dne 22. 10. 2015 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala zapisnike zadnjih petih sej sveta zavoda. Navedla je, da je Onkološki inštitut javni zavod in da so zapisniki sej informacije javnega značaja.Dne 28. 10. 2015 je organ prosilki odgovoril, hkrati pa ji je posredoval zapisnike 11., 12. In 13. seje, ki pa so vsebovali samo točke dnevnega reda in sprejete sklepe ter izide glasovanja. Prosilka je organu odgovorila dne 28. 10. 2015 in navedla, da s posredovanim ni zadovoljna in da prosi za zapisnike vseh treh zaprtih sej v celoti, ne le sklepov pri posameznih točkah. Organ je prosilki odgovoril dne 29. 10. 2015 in navedel, da zapisniki sej sveta zavoda vsebujejo varovane osebne podatke, za razkritje katerih ni zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1. Zapisniki namreč vsebujejo govorne značilnosti, spremljajoče osebnostne, vedenjske in čustvene značilnosti ter podobne lastnosti javnih uslužbencev, katerih v konkretnem primeru ni mogoče razkriti javnosti, ne na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne na kakšni drugi podlagi. Prosilka se s posredovanim odgovorom organa ni strinjala, zato mu je dne 2. 11. 2015 odgovorila, da vztraja, da ji organ v zakonskem roku 20 delovnih dni izda zavrnilno določbo in obrazložitev. Meni namreč, da so v zapisnikih informacije, ki bodo omogočile polno razumevanje dogodkov (razrešitev direktorja).O zahtevi prosilke z dne 22. 10. 2015, v povezavi z zahtevo z dne 28. 10. 2015, je organ dne 11. 11. 2015 izdal odločbo številka 03-ZŠK-444/2015 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke za posredovanje zadnjih treh zaprtih sej sveta zavoda delno zavrnil. Iz izreka izpodbijane odločbe sicer ne izhaja, o katerih konkretnih dokumentih je organ odločal in v katerem delu je zahtevo prosilke delno zavrnil (torej katere konkretne podatke je štel kot varovane osebne podatke in jih v posredovanih dokumentih prekril), ker izrek izpodbijane odločbe vsebuje le navedbo, da se zahteva prosilke delno zavrne.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ob tem izhaja, da se je organ pri delni zavrnitvi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. Ugotovil je, da zapisniki sej sveta zavoda vsebujejo osebne podatke zaposlenih pri organu in članov sveta zavoda (imena, priimke, določene podatke v zvezi s poklicnim delovanjem, zaposlitvijo,..). Pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov iz zapisnikov bi lahko predstavljal tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, vendar pa zapisniki poleg navedenih osebnih podatkov, vsebujejo tudi varovane osebne podatke, druge spremljajoče osebnostne značilnosti prisotnih, odnos do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno. Po mnenju organa vsebina seje načeloma ne bi bila varovana kategorija podatkov (zaradi česar bi bilo javnosti načeloma dopustno razkriti zapisnike), pač pa so varovani podatki o tem, kako je bilo povedano, ne pa kaj je bilo povedano. Zato je organ prosilki posredoval vse sklepe, ki so bili sprejeti na sejah Sveta OI, ne pa razprave med člani sveta zavoda in ostalimi prisotnimi na sejah. Za razkritje teh, po mnenju organa varovanih osebnih podatkov, ni zakonske podlage v 9. členu ZVOP-1.Zoper izpodbijano odločbo je prosilka pri organu dne 18. 11. 2015 vložila pritožbo. Navaja, da je zapisnik seje sveta javnega zavoda javen dokument, takoj ko je potrjen na seji. Sami sklepi sej niso dovolj, šele iz zapisnika je mogoče razbrati jasne razloge za odločitve, tudi kdo od članov sveta glasuje drugače kot večina, zapisani so tudi izrečeni pomisleki, širši kontekst odločitev. Pa tudi izjave posameznih članov sveta zavoda. Prosilka meni, da je zamenjava generalnega direktorja javnega zavoda in razprava, ki se je ob tem odvijala, informacija javnega značaja, zaradi katere lahko novinar bolj objektivno poroča o zadevi, ne pa, da se mora zanašati na enostranske izjave vpletenih. Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 03-ZŠK-466/2015 z dne 24. 11. 2015, poslal v odločanje IP. V predmetnem dopisu med drugim navaja, da temelji njegova odločitev na odločbi IP, izdani 31. 7. 2015, v zadevi prosilec-splošna bolnišnica dr. Franca Derganca, Nova Gorica. Organ je zadevi priložil tudi korespondenco s prosilko in zahtevane zapisnike v obliki, ko jih je posredoval prosilki.Ker organ odstopu pritožbe ni priložil vse dokumentacije, ki je bila predmet zahteve (zapisniki v originalni, neprikriti obliki), ga je IP, z dopisom št. 090-289/2015/3 z dne 22. 12. 2015 pozval k predložitvi dokumentacije. To je IP od organa prejel dne 5. 1. 2015.Pritožba je delno utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 1. O bistvenih kršitvah pravil postopkaIP uvodoma ugotavlja, da izrek izpodbijane odločbe ni oblikovan v skladu z 213. člen ZUP. Izrek mora biti namreč kratek in določen, vendar mora iz njega jasno izhajati, o katerih zahtevkih stranke je organ odločal ter v katerem delu je zahtevo zavrnil oz. ji je ugodil. Ker iz izreka izpodbijane odločbe izhaja le dikcija, da »se zahteva prosilke za dostop do informacij javnega značaja delno zavrne«, je ta premalo določen, da bi bil izvršljiv. Iz izreka izpodbijane odločbe namreč ne izhaja, o katerih konkretnih dokumentih je organ odločal, prav tako pa tudi ne, v katerem delu je dostop do teh dokumentov delno zavrnil. Dikcija »se delno zavrne« namreč ne ustreza standardu določnosti in izvršljivosti, kot jo zahteva 213. člen ZUP. Izrek izpodbijane odločbe namreč ne določa jasno, katere konkretne podatke je organ štel med varovane osebne podatke in v katerih delih je iz tega razloga (pred posredovanjem prosilki) prekril podatke v zahtevanih zapisnikih. Posledično se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Iz navedenega razloga je IP, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek in odpravil omenjene pomanjkljivosti ter delno odpravil izpodbijano odločbo, ker je ugotovil, da je na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo treba delno rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.2. Predmet zahteve in meje pritožbenega zahtevka Iz dopolnjene zahteve prosilke z dne 28. 10. 2015 izhaja, da je ta zahtevala zapisnike zadnjih treh zaprtih sej Sveta Onkološkega inštituta. Ne glede na to, da organ niti v izreku niti v obrazložitvi izpodbijane odločne ni določno opredelil, za katere konkretne dokumente gre, pa IP ugotavlja, da je organ, v obliki delnega dostopa, prosilki posredoval zapisnike 11., 12. in 13. seje Sveta Onkološkega inštituta, z dne 17. 6. 2015, 15. 7. 2015 in 9. 9. 2015, in da prosilka ni ugovarjala, da je zahtevala ravno predmetne zapisnike in ne katerih drugih. Iz njene pritožbe z dne 18. 11. 2015 namreč izhaja, da se pritožuje, ker ni prejela zapisnikov v celoti (organ ji je posredoval le sprejete sklepe in uvodne dele zapisnikov), ne pa glede same opredelitve dokumentov. Med prosilko in organom torej ni dvoma, da so zahtevani zapisniki 11., 12. in 13. seje Sveta Onkološkega inštituta, z dne 17. 6. 2015, 15. 7. 2015 in 9. 9. 2015. V obravnavani zadevi prav tako ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Te je namreč dne 5. 1. 2015 tudi posredoval IP, v originalni obliki, torej brez prekritih podatkov. V konkretni zadevi je tako sporno le vprašanje, ali so zahtevani zapisniki prosto dostopna informacija javnega značaja. Ker iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, v katerem delu je organ zahtevo prosilke zavrnil, je IP na podlagi spisne dokumentacije ugotovil, da je organ prosilki dne 27. 10. 2015 zahtevane zapisnike 11., 12. in 13. seje Sveta Onkološkega inštituta, z dne 17. 6. 2015, 15. 7. 2015 in 9. 9. 2015, posredoval v obliki delnega dostopa, in sicer tako, da ti vsebujejo prisotne in odsotne člane sveta, ostale navzoče na seji, dnevni red, sprejete sklepe ter izide glasovanja. Ostale informacije je organ iz posredovanih zapisnikov v celoti izločil s sklicevanjem na varovane osebne podatke. IP je zato v nadaljevanju presojal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov.2.1. O izjemi varstva osebnih podatkovIzjeme od prostega dostopa do informacije javnega značaja določa ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena in v 5. a členu. V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe ZVOP-1, ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1: »(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. (4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo«. Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti: - ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in - ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1. IP primarno izpostavlja, da je z vpogledom v zahtevane zapisnike v originalni obliki, torej brez prekritih podatkov, ki mu jih je dne 5. 1. 2015 posredoval organ, ugotovil, je organ prekril tudi podatke, ki ne predstavljajo osebnih podatkov. Organ je namreč prekril celotno besedilo vseh treh zapisnikov o poteku seje od dnevnega reda dalje, razen sprejetih sklepov in izidov glasovanja, tudi npr. splošne podatke o poročilu poslovanja organa, odpisu osnovnih sredstev, podatke o nameravanih spremembah internih aktov (npr. sistemizacije), splošne ugotovitve o poslovanju zavoda….Gre za podatke, ki se niti neposredno niti posredno ne nanašajo na posameznike, ki bi bili določeni ali določljivi, zato ne ustrezajo definiciji osebnega podatka po prvi in drugi točki 6. člena ZVOP-1. Nadalje IP ugotavlja, da organ prosilki ni zavrnil dostopa do osebnih podatkov (imena in priimkov) posameznikov, ki so bili na navedenih sejah, pri čemer je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je to odločitev oprl na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Kot osebne podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma opravljanjem javne funkcije, je organ štel imena in priimke prisotnih in odsotnih članov sveta zavoda ter imena in priimke javnih uslužbencev, ki so bili prisotni na predmetnih sejah. V tem delu (torej glede že posredovanih osebnih podatkov) prosilka odločitve organa ne izpodbija, IP pa po uradni dolžnosti tudi ni ugotovil kršitev materialnega prava, zato ti podatki niso predmet presoje v tem pritožbenem postopku. IP se je v nadaljevanju tako osredotočil na podatke, ki jih organ v posredovanih zapisnikih prekril, in sicer iz razloga, ker naj bi šlo za varovane osebne podatke. Iz njih naj bi namreč izhajali podatki o tem, kako so določene osebe podale določene izjave, iz česar naj bi bile razvidne druge spremljajoče osebnostne značilnosti prisotnih: odnos do prisotnih, odnos do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno. Ob odstopu pritožbe, v dopisu št. 03-ZŠK-466/2015 z dne 24. 11. 2015, se je organ ob tem skliceval na odločitev IP v zadevi pod opr. št. 090-153/2015 z dne 31. 7. 2015.Po seznanitvi z vsebino zahtevanih zapisnikov, IP ugotavlja, da ti v pretežnem delu ne vsebujejo nobenih osebnostnih značilnosti posameznikov, niti vedenja, čustev in odnosa posameznikov do določenih stvari. V zvezi s sklicevanjem organa na zadevo IP št. 090-153/2015 z dne 31. 7. 2015 velja ob tem opozoriti, da je v citirani zadevi šlo za presojo tonskega zapisa seje sveta javnega zavoda, v konkretni zadevi pa so predmet zahteve in pritožbe zapisniki seje sveta javnega zavoda. Dejansko stanje v zadevi pod opr. št. 090-153/2015 z dne 31. 7. 2015 je bilo tako bistveno drugačno (iz tonskega posnetka so namreč dejansko razvidne osebne govorne značilnosti udeleženih posameznikov, pa tudi sam glas, ki predstavlja biometrični podatek). Sklicevanje organa na odločitev IP v zadevi 090-153/2015 z dne 31. 7. 2015 je tako neutemeljeno. Ob tem pa IP še pripominja, da je tudi o dostopu do zapisnikov sej javnega zavoda že odločal, in sicer npr. v zadevah pod opr. št. 090-262/2015 z dne 30. 11. 2015, opr. št. 090-25/2015 z dne 29. 2. 2015 in št. 090-104/2015 z dne 14. 7. 2015 in da gre v konkretnem pritožbenem postopku slediti slednjim, ne pa odločitvi v zadevi, na katero se sklicuje organ.Organ je tako napačno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, s tem, ko je prosilki zavrnil dostop do celotnega dela poteka sej, kot izhaja iz zahtevanih zapisnikov. Glede na to, da gre za tri po vsebini različne zapisnike sej sveta zavoda organa, se je IP v nadaljevanju posebej opredelil do vsakega izmed njih v zvezi s presojo varovanih osebnih podatkov.2.2. Dopustnost posredovanja osebnih podatkovZapisnik 11. Seje Sveta Onkološkega inštituta z dne 17. 6. 2015Z vpogledom v predmetni zapisnik je IP ugotovil, da ta, poleg osebnih podatkov (imen in priimkov) članov sveta zavoda in pri organu zaposlenih javnih uslužbencev, ki so bili prosilki že posredovani, pod tč. 8. 3., na str. 10, vsebuje seznam zaposlenih na Onkološkem inštitutu, ki jim je bilo izdano soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugih izvajalcih pod pogoji Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Seznam vsebuje ime in priimek, delovno mesto, naziv drugega zdravstvenega zavoda, zdravstveno storitev, obseg dela in čas trajanja podjemne pogodbe. Pri vseh navedenih podatkih gre nedvomno za osebne podatke, saj se nanašajo na točno določene posameznike.V skladu s prvim odstavkom 53. b člena ZUJF mora delavcu, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu, za opravljanje dejavnosti zdravstvenih storitev pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, soglasje izdati svet zavoda, ob predhodnem soglasju ustanovitelja. ZUJF v drugem in tretjem odstavku citiranega člena nadalje določa pogoje, pod katerimi se izda soglasje ter najdaljšo dobo, za katero se lahko soglasje izda. Izhajajoč iz citirane zakonske ureditve in upoštevaje, da gre pri konkretnem seznamu zaposlenih, ki jim je bilo s strani sveta zavoda OI izdano tovrstno soglasje, za javne uslužbence, IP meni, da gre pri podatku o imenu in priimku, delovnem mestu, zdravstveni storitvi, obsegu dela in času trajanja podjemne pogodbe, za osebne podatke, ki niso varovani. Pravna podlaga za njihovo posredovanje je v konkretnem primeru podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke, ki so neposredno v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.Glede naziva drugega zdravstvenega zavoda (četrti stolpec v tabeli zapisnika na str. 10) IP ugotavlja, da gre pri podatku v vrstici pod tč. 1 in 3 za javna zdravstvena zavoda in da ti podatki iz tega razloga ne morejo biti varovani. Da je posameznik sklenil pogodbeno razmerje z javnim zdravstvenim zavodom, namreč ni varovan osebni podatek, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev (glej 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Enakega stališča pa ni mogoče zavzeti glede podatka v tabeli v četrtem stolpcu, v vrstici pod tč. 2, kjer drug izvajalec ni javni zdravstveni zavod. Za posredovanje tega osebnega podatka IP ni našel pravne podlage, zato ga mora organ v posredovanem zapisniku prekriti, kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe. Nadalje je IP v zapisniku, pod tč. Ad 3, Imenovanje predstojnikov Sektorja Internistične onkologije, Sektorja radioterapije in Sektorja operativnih strok, zasledil osebne podatke kandidatov za predstojnike. Gre za tri posameznike – javne uslužbence, navedene z imenom in priimkom, ki so bili na mesta, za katera so kandidirali, tudi imenovani. Navedeno jasno izhaja iz sklepov sej sveta zavoda št. 155/15-11, 156/15-11 in 157/15-11, ki so bili prosilki že v celoti posredovani. V tem delu gre torej za javno dostopne podatke, ki niso varovani, ker gre za podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev. Ker iz samega zapisnika obenem potek seje v tem delu, razparava in predstavitev posameznih kandidatov niso razvidni, IP ocenjuje, da gre tudi v delu zapisnika, ki pod to točko prosilki še ni bil posredovan, v celoti za prosto dostopne informacije. Po podrobnem pregledu zahtevanega zapisnika IP zaključuje, da je ta v preostalem delu v celoti prosto dostopna informacija javnega značaja. Zapisnik namreč ne vsebuje podrobne vsebinske razprave, iz katere bi izhajala osebna mnenja, pogledi in stališča članov sveta zavoda, niti v zapisniku ni podatkov o tem, kako je glasoval posamezen član sveta zavoda, zato ni mogoče slediti navedbam organa v izpodbijani odločbi, da gre za varovane osebne podatke, ker ti izražajo osebna stališča, mnenja in odnos posameznih članov sveta zavoda do obravnavane teme.Zapisnik 12. Seje Sveta Onkološkega inštituta z dne 15. 7. 2015IP primarno ugotavlja, da so bili na navedeni seji sveta organa vsaj v enem delu prisotni tudi predstavniki medijev, kot to izhaja iz zapisa v zapisniku »ostali navzoči na seji«. Svet organa je sejo za javnost zaprl šele po sprejemu sklepa št. 159/15-12. Že iz tega razloga ni bilo pravilno postopanje organa, ki prosilki ni posredoval zapisnika niti v delu, v katerem seja sploh ni bila zaprta za javnost, čeprav je prosilka zahtevala celoten zapisnik predmetne seje. Izhajajoč iz navedenega IP ugotavlja, da gre v tem delu (torej do sprejema sklepa o izključitvi javnosti s seje) pri zahtevanem zapisniku nedvomno za prosto dostopno informacijo javnega značaja glede katere ni zakonskih zadržkov, da se posreduje prosilki.Po preučitvi vsebine ostalega dela predmetnega zapisnika je IP ugotovil, da ta na str. 6, v zadnjem odstavku, od druge vrstice dalje, v besedilu, ki se začne z …«Kdor ga je…« in do konca odstavka, ki se zaključi z »…s temi problemi« vsebuje izraženo osebno mnenje predsednice sveta organa, ki izraža njeno osebno, subjektivno stališče glede obravnavane tematike. V tem delu je IP pritrdil stališču organa, da gre za varovane osebne podatke. Pri izražanju osebnih, subjektivnih stališč, ki so dobesedno povzeta v zapisniku zaprte seje, gre namreč nedvomno za osebne podatke predsednice sveta zavoda, pri teh podatkih pa ne gre za podatke, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne more biti pravna podlaga za njihovo razkritje javnosti. Ker IP druge pravne podlage za razkritje osebnih podatkov ni našel, je zaključil, da gre v tem delu za varovane podatke, ki jih je organ, v skladu s 1. točko izrekate odločbe, dolžan prekriti. Po podrobnem pregledu preostalega dela zahtevanega zapisnika IP zaključuje, da je ta v celoti prosto dostopna informacija javnega značaja. Zapisnik v tem delu namreč ne vsebuje podrobne vsebinske razprave, iz katere bi izhajala osebna mnenja, pogledi in stališča članov sveta zavoda, niti v zapisniku ni podatkov o tem, kako je glasoval posamezen član sveta zavoda, zato ni mogoče slediti navedbam organa v izpodbijani odločbi, da gre za varovane osebne podatke, ker bi ti izražali osebna stališča, mnenja in odnos posameznih članov sveta zavoda do obravnavane teme. V zvezi z vsebino zapisnika pod točko Ad2. - Obravnava dosedanjega dela in vodenja generalnega direktorja, IP še pripominja, da gre za dejanski povzetek poteka seje in vsebino, ki odraža zgolj dejstva oz. dejanske ugotovitve članov sveta organa, brez navedb konkretnih subjektivnih ocen, stališč in mnenj posameznih članov. V zapisniku je tako večkrat uporabljena splošna dikcija, kot npr. »notranji člani sveta so se odločili«…, »v razpravi so se člani sveta strinjali«…, »nadalje člani menijo«,…Iz tako navedenih navedb pa ni razvidno, kakšno je bilo mnenje posameznega člana, kdo od članov je kaj povedal in kakšna so bila individualna stališča do obravnavane tematike, prav tako ni razvidno, kako je glasoval posamezen član sveta. Poleg tega IP ne more mimo dejstva, da so bile ugotovitve (in sklepi) članov sveta organa na predmetni seji podlaga za nadaljnje postopke razrešitve generalnega direktorja organa. Razlogi za njegovo razrešitev pa so v celoti navedeni in podrobno razvidni iz sklepa o razrešitvi, ki ga je sprejel svet organa in h kateremu je Vlada RS, na seji dne 20. 10. 2015, izdala soglasje. Po navedbah organa, ki je predmetni sklep priložil tudi k spisovni dokumentaciji, ki jo je posredoval IP, je ta sklep v celoti prosto dostopna informacija javnega značaja, ki je že bila posredovana medijem in prosilcem po ZDIJZ na njihovo zahtevo. Iz predmetnega sklepa o razrešitvi izhajajo tudi konkretna dejstva glede dela bivšega generalnega direktorja in glede posameznih očitkov s strani sveta zavoda. Povedano drugače, razlogi za razrešitev, ki so navedeni v zahtevanem zapisniku, izhajajo tudi iz sklepa o razrešitvi, ki je že javno dostopen. Poleg tega je postopek razrešitve generalnega direktorja s strani sveta organa v celoti zaključen, zato razkritje zapisnika tudi ne more več vplivati na delovanje sveta organa oz. povzročiti motenj v smislu vplivanja na posamezne člane sveta zavoda v zvezi z njegovo razrešitvijo. Po oceni IP tako ni mogoče slediti navedbam organa. V tem delu zahtevanega zapisnika gre tako v celoti za prosto dostopno informacijo javnega značaja.Zapisnik 13. seje Sveta Onkološkega inštituta, z dne 9. 9. 2015Podobno kot pri zapisniku 12. seje sveta organa IP ugotavlja, da so bili na navedeni seji sveta organa vsaj v enem delu prisotni tudi predstavniki medijev, kot to izhaja iz zapisa v zapisniku »ostali navzoči na seji«. Svet organa je sejo za javnost zaprl šele v drugem delu seje, to je od točke Ad. 9 dalje (str. 12 zapisnika in dalje). Že iz tega razloga ni bilo pravilno postopanje organa, ki prosilki ni posredoval zapisnika niti v delu, v katerem seja sploh ni bila zaprta za javnost, čeprav je prosilka zahtevala celoten zapisnik predmetne seje. Izhajajoč iz navedenega IP ugotavlja, da gre v tem delu (torej celoten I. del seje, do tč. Ad. 9 na str. 12. zapisnika) pri zahtevanem zapisniku načeloma za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Je pa IP ob tem ugotovil, da zapisnik na str. 8 in 9 vsebuje osebne podatke, ki izhajajo iz podjemnih pogodb, ki jih organ sklepa z zunanjimi izvajalci, svet organa pa mora, v skladu z ZUJF, k temu izdati soglasje. IP je pri organu dne 7. 1. 2015 preveril, ali so bile predmetne pogodbe z navedenimi izvajalci dejansko sklenjene, pri čemer je organ pojasnil, da so bile pogodbe sklenjene z vsemi navedenimi izvajalci, razen z izvajalcema pod zaporedno št. 3 in 5 v tabeli, na str. 8 in 9 predmetnega zapisnika. Ker iz tabele izhajajo podatki o imenu in priimku izvajalca, oddelku, vrsti storitve oz. dela, obsegu dela, plačilu in predvidenem času trajanja pogodbe, gre pri teh podatkih nedvomno za podatke, na podlagi katerih so ti posamezniki točno določeni, zato gre za osebne podatke. Osebni podatki izvajalcev, s katerimi so bile pogodbe dejansko sklenjene, niso varovani, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev in je njihovo posredovanje javnosti dopustno na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob ugotovitvi, da pogodbi z izvajalcema v tabeli pod zap. št. 3. In 5. (še) nista bili sklenjeni, pa glede njunih osebnih podatkov ni mogoče zavzeti enakega stališča. V tem delu namreč ne gre za podatke o porabi javnih sredstev in ker IP druge pravne podlage za razkritje teh osebnih podatkov ni našel, je zaključil, da gre v tem delu za varovane podatke, ki jih je organ, v skladu s 1. točko izrekate odločbe, dolžan prekriti. Nadalje zahtevani zapisnik na str. 10 in 11, pod tč. Ad 5 c) vsebuje seznam zaposlenih na Onkološkem inštitutu, ki jim je bilo izdano soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugih izvajalcih pod pogoji Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Podobno kot že zgoraj navedeno, pri presoji zapisnika 11. seje sveta organa, IP ugotavlja, da gre za soglasja, ki jih svet zavoda izdaja pri organu zaposlenim javnim uslužbencem na podlagi 53. b člena ZUJF. Pri podatku o imenu in priimku, delovnem mestu, zdravstveni storitvi, obsegu dela in času trajanja podjemne pogodbe, gre za osebne podatke, ki niso varovani, ker gre za podatke, ki so neposredno v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Glede naziva drugega zdravstvenega zavoda (četrti stolpec v tabeli zapisnika na str. 10 in 11) IP ugotavlja, da gre pri vseh podatkih, razen pri zap. št. 3, za javne zdravstvene zavode in da ti podatki iz tega razloga ne morejo biti varovani. Da je posameznik sklenil pogodbeno razmerje z javnim zdravstvenim zavodom, namreč ni varovan osebni podatek, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev (glej 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Enakega stališča pa ni mogoče zavzeti glede podatka v tabeli v četrtem stolpcu, v vrstici pod tč. 3, kjer drug izvajalec ni javni zdravstveni zavod. Za posredovanje tega osebnega podatka IP ni našel pravne podlage, zato ga mora organ v posredovanem zapisniku prekriti, kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe. Nadalje je IP, z vidika varstva osebnih podatkov in morebitnih drugih zakonskih izjem, presojal, vsebino zapisnika II. dela seje sveta organa, kjer je bila javnost izključena (str. 12 in dalje, tč. Ad. 9). Ugotovil je, da je na str. 13, pod točko c), prvi odstavek te točke, navedeno osebno mnenje dveh članic/članov sveta organa (stavek, ki se začne z »v razpravi je …. » in zaključi z »…direktorja.« V tem delu gre za izraženo osebno, subjektivno mnenje dveh točno določenih posameznic/posameznikov, iz katerega izhaja subjektivni pogled na obravnavano tematiko. V tem delu je IP pritrdil stališču organa, da gre za varovane osebne podatke. Pri izražanju osebnih, subjektivnih stališč, ki so dobesedno povzeta v zapisniku zaprte seje, gre namreč nedvomno za osebne podatke, pri teh podatkih pa ne gre za podatke, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne more biti pravna podlaga za njihovo razkritje javnosti. Ker IP druge pravne podlage za razkritje osebnih podatkov ni našel, je zaključil, da gre v tem delu za varovane podatke, ki jih je organ, v skladu s 1. točko izrekate odločbe, dolžan prekriti. Podobno kot pri presoji zapisnika pod prejšnjo točko te odločbe, IP nadalje ugotavlja, da je preostali del zapisnika prosto dostopna informacija javnega značaja. V tem delu zapisnik namreč ne vsebuje podrobne vsebinske razprave, iz katere bi izhajala osebna mnenja, pogledi in stališča članov sveta zavoda, niti v zapisniku ni podatkov o tem, kako je glasoval posamezen član sveta zavoda, zato ni mogoče slediti navedbam organa v izpodbijani odločbi, da gre za varovane osebne podatke, ker bi ti izražali osebna stališča, mnenja in odnos posameznih članov sveta zavoda do obravnavane teme. IP poudarja, da gre za dejanski povzetek poteka seje in vsebino, ki odraža zgolj dejstva oz. dejanske ugotovitve članov sveta organa, brez navedb konkretnih subjektivnih ocen, stališč in mnenj posameznih članov. V zapisniku je tako večkrat uporabljena splošna dikcija »v razpravi so člani ugotavljali« - konkretna razprava ni razvidna, »svet zavoda je na sejah večkrat izpostavil« - ni razvidno, kateri oz. kdo od članov sveta, »predlagan je bil sledeči sklep« - ni razvidno, kdo konkretno je sklep predlagal. Iz te vsebine zapisnika tako ni razvidno, kakšno je bilo mnenje posameznega člana, kdo od članov je kaj povedal in kakšna so bila individualna stališča do obravnavane tematike, prav tako ni razvidno, kako je glasoval posamezen član sveta. IP ponovno (podobno kot je obrazložil že pri prejšnji točki te odločbe) ne more mimo dejstva, da je bil na predmetni seji sprejet sklep o tem, da se ugotovi, da generalni direktor OI Ljubljana s svojimi odgovori na ugotovitve, podane na 12. Seji sveta zavoda, ni podal prepričljivih pojasnil in tudi v katerih točkah jih ni podal ter da se posledično predlaga, da se ga razreši s funkcije generalnega direktorja iz razlogov po 3. in 4. alineji 2. odstavka 38. člena Zakona o zavodih in 3. alineji 21. člena Statuta OI. Predmetni sklep št. 179/15-13 je bil prosilki tudi v celoti posredovan. Razlogi za razrešitev generalnega direktorja pa so v celoti navedeni in podrobno vsebinsko in konkretno razvidni tudi iz sklepa o razrešitvi, ki ga je sprejel svet organa in h kateremu je Vlada RS, na seji dne 20. 10. 2015, izdala soglasje. Kot že pojasnjeno zgoraj, je predmetni sklep v celoti že prosto dostopna informacija javnega značaja. Poleg tega je postopek razrešitve generalnega direktorja s strani sveta organa v celoti zaključen, zato razkritje zapisnika tudi ne more več vplivati na delovanje sveta organa oz. povzročiti motenj v smislu vplivanja na posamezne člane sveta zavoda v zvezi z razrešitvijo. Po oceni IP tako ni mogoče slediti navedbam organa. Tudi v tem delu zahtevanega zapisnika gre tako v celoti za prosto dostopno informacijo javnega značaja.IP je po uradni dolžnosti presojal, ali zahtevani dokumenti morebiti vsebujejo druge podatke, ki predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij po 5. a in 6. členu ZDIJZ in ugotovil, da izjeme niso podane.Na podlagi vsega navedenega je IP pritožbi prosilke delno ugodil ter, po 1. in 2. odstavku 251. člena ZUP, dopolnil ugotovitveni postopek, odpravil postopkovne pomanjkljivosti ter delno odpravil izpodbijano odločbo ter odločil, da je organ prosilki dolžan posredovati zahtevane zapisnike v obliki delnega dostopa (upoštevaje 7. člen ZDIJZ), kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je ugotovil, da gre za varovane osebne podatke (ki jih mora organ v posredovanih zapisnikih prekriti) pa je pritožbo prosilke, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav namestnica informacijske pooblaščenke Informacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka