Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-285/2015
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval inšpekcijsko odločbo, ki jo je v zahtevi opredelil s številko odločbe ter imenom in priimkom fizične osebe na katero naj bi se odločba nanašala. Organ je zavrnil dostop, ker je ugotovil, da je prosilec zahteval inšpekcijsko odločbo za točno določenega inšpekcijskega zavezanca, zato dokumenta ni mogoče anonimizirati. IP je po pregledu zahtevane inšpekcijske odločbe ugotovil, da oseba, ki jo je prosilec navedel v zahtevi ni inšpekcijski zavezanec v tem inšpekcijskem postopku. Posledično je IP izpodbijano odločbo odpravil in zahtevi ugodil.ODLOČBA:Številka: 090-285/2015/4Datum: 15. 12. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-23/2014-7 z dne 30. 10. 2015, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 9. 11. 2015 se ugodi in se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-23/2014-7 z dne 30. 10. 2015 odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe po elektronski pošti posredovati odločbo št. 06122-1661/2014-16 z dne 4. 9. 2015, v kateri mora prekriti varovane osebne podatke, in sicer:a. ime, priimek in naslov inšpekcijskega zavezanca in investitorjab. na tretji strani odločbe besedilo v 22. vrstici za besedo »Zabreznica«.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je vložil zahtevo dostop do odločbe št. 06122-1661/2014-16 o zadevi nedovoljene gradnje ....Organ je prosilcu zavrnil dostop v celoti. V postopku je organ ugotovil, da je prosilec zahtevano inšpekcijsko odločbo opredelil tako, da je navedel tudi ime, priimek in naslov inšpekcijske zavezanke. Posledično je organ odločil, da glede na zahtevo prosilca ni mogoče izvesti delnega dostopa. S posredovanjem zahtevanih podatkov namreč ne bi mogli zagotoviti varstva osebnih podatkov, saj se vsi podatki v odločbi nanašajo na osebo, ki jo je prosilec opredelil že v zahtevi. Prosilec je v pritožbi navedel, da je informacije, ki jih je navedel v zahtevi, pridobil iz zemljiške knjige, kjer pa so javni. Dalje je navedel, da želi zahtevano odločbo prejeti tako, da se v njej prekrijejo imena, naslovi, EMŠO in lastnoročni podpisi.IP je dne 16. 11. 2015 na organ naslovil poziv za dostavo zahtevane inšpekcijske odločbe, da bo lahko odločil o pritožbi. Organ je dne 20. 11. 2015 posredoval zahtevano odločbo.Pritožba je utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Prosilec je v pritožbi navedel, da želi prejeti odločbo v anonimizirani obliki, tako da ne bodo razvidna imena, priimki, naslovi, EMŠO in lastnoročni podpisi, zato je IP štel, da se prosilec glede zavrnitve dostopa do navedenih podatkov ne pritožuje.V konkretnem primeru se zahteva nanaša na inšpekcijsko odločbo št. 06122-1661/2014-16. Pri tem ni sporno, da dokument izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. V konkretnem primeru je sporno, ali je mogoče glede na postavljeno zahtevo preprečiti dostop do dokumenta, ker se ga ne da anonimizirati, ne da bi se ogrozila zaupnost varovanih osebnih podatkov. Prosilec je namreč v zahtevi navedel, da se želi seznaniti z dokumentom, ki se nanaša na konkretno fizično osebo, organ pa je ugotovil, da je oseba, ki jo je prosilec opredelil v zahtevi, inšpekcijska zavezanka, na katero se nanaša izdana odločba. IP je zato v nadaljevanju najprej presojal, ali iz navedene odločbe izhajajo varovani osebni podatki in ali jo je glede na vsebino zahteve mogoče anonimizirati.Na podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, organ prosilcu zavrne dostop, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) v 6. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Iz inšpekcijske odločbe izhajajo ime, priimek in naslov stalnega prebivališča inšpekcijskega zavezanca ter imena in priimki lastnikov in parcelna številka nepremičnine, v zvezi s katero se je izvedel inšpekcijski postopek. Prav tako iz zahtevane odločbe izhaja ime, priimek in lastnoročni podpis inšpektorice, ki je konkretni postopek vodila in o njem odločala. Po presoji IP vsi navedeni podatki nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu 6. čl. ZVOP-1.Razkritje osebnih podatkov prosilcu v postopku po ZDIJZ predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov, pa mora v skladu z 8. členom ZVOP-1 obstajati ustrezna pravna podlaga. ZVOP-1 kot temeljno pravilo obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) določa, da je obdelava dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev (1. odst. 9. člen ZVOP-1). IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ne obstaja pravna podlaga, ki bi dopuščala razkritje imena, priimka in naslova inšpekcijskega zavezanca ter imen, priimkov in naslovov lastnikov nepremičnine, prosilcu po ZDIJZ. Navedeni podatki predstavljajo varovane osebne podatke, zato glede teh podatkov velja izjema varstva osebnih podatkov na podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ime, priimek ter lastnoročni podpis gradbene inšpektorice pa so podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Podlago za razkritje podatkov v vezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca predstavlja 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Posledično osebni podatki gradbene inšpektorice ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, zato se ti podatki lahko razkrijejo prosilcu po ZDIJZ. Podatek o parcelni številki v inšpekcijski odločbi v skladu s prakso IP in prakso Upravnega sodišča RS (glej sodbo I U 1719/2012-14) ravno tako ne predstavlja varovanega osebnega podatka. 1. odst. 1. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11 in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljevanju ZZK-1) določa, da je Zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. 1. odst. 195. čl. ZZK-1 določa, da so vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. Ker torej ZZK-1 vsebuje posebne določbe, na podlag katerih so podatki o zemljiški knjigi javni, slednje v smislu 1. odst. 9. čl. ZVOP-1, predstavlja posebno zakonsko podlago za razkritje osebnih podatkov prosilcem po ZDIJZ. Sicer drži, da bi lahko prosilec ob vpogledu v javno dostopne evidence ugotovil lastnika parcele, na katero se nanaša inšpekcijska odločba. Kljub temu pa je treba poudariti (enako izhaja tudi iz citirane sodbe št. I U 1719/2012-14), da se inšpekcijska odločba nanaša na inšpekcijskega zavezanca, ki pa ni nujno tudi lastnik parcele. Posledično se z razkritjem parcelne številke ne omogoča razkritja varovanih osebnih podatkov v inšpekcijski odločbi, ki se nanašajo na inšpekcijskega zavezanca. Dalje je IP presojal, ali je dokumente dopustno prosilcu posredovati pod pogoji delnega dostopa na podlagi 7. čl. ZDIJZ. Organ je dostop do zahtevane dokumentacije v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da delni dostop do zahtevanih dokumentov, glede na opredelitev zahteve prosilca, ni mogoč. Prosilec je namreč zahteval odločbo, ki jo je individualiziral s številko odločbe ter imenom in priimkom fizične osebe, na katero naj bi se odločba nanašala. Organ pa je prosilcu zavrnil dostop, ker je ugotovil, da se zahteva nanaša na inšpekcijsko zavezanko v konkretnem inšpekcijskem postopku. Glede na opredelitev zahteve bi torej po mnenju organa z delnim dostopom razkrili varovane osebne podatke, saj se vsi podatki v dokumentu nanašajo na inšpekcijsko zavezanko. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).IP je po pregledu dokumentov ugotovil, da v zahtevani inšpekcijski odločbi oseba, ki jo je navedel prosilec v zahtevi, ni inšpekcijska zavezanka v konkretnem inšpekcijskem postopku. IP ugotavlja, da se vsi podatki v inšpekcijski odločbi nanašajo na inšpekcijskega zavezanca, ki pa v konkretnem primeru ni oseba, ki izhaja iz zahteve. Posledično je IP odločil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje glede možnosti anonimizacije inšpekcijske odločbe, zato je v skladu z 2. odst. 251 čl. ZUP izpodbijano odločbo razveljavil. Ker se je prosilec v pritožbi izrecno omejil na pridobitev dokumenta v anonimizirani obliki, je IP pritožbi v celoti ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodil: |
|
|
| Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
|
| Asistent svetovalca Informacijskega pooblaščenca |
|
|
|
|
|
|