Prosilec - Ministrstvo za javno upravo
+ -Številka: 090-284/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil vprašanje, kdo je uradni lastnik (ali je bil) in upravljavec sredstev in delovne organizacije pri JGZ Pohorje. Prosilca je zanimalo tudi, kdo je uradni lastnik pripadajoče zemljiške parcele in objektov na njej. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da ne razpolaga z dokumentom iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje prosilca. Prosilec se je zoper odločbo organa pravočasno pritožil. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-284/2015/3Datum: 27. 11. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-166/2014/22 z dne 5. 10. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, št. 090-166/2014/22 z dne 5. 10. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 26. 5. 2015 na organ naslovil vprašanje, kdo je uradni lastnik (ali je bil) in upravljavec sredstev in delovne organizacije pri JGZ Pohorje. Prosilca je zanimalo tudi, kdo je uradni lastnik pripadajoče zemljiške parcele in objektov na njej. Organ je dne 5. 10. 2015 izdal odločbo št. 090-166/2014/22, s katero je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je navedel še, da bi moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, če bi želel odgovoriti na vprašanje prosilca, tega pa po ZDIJZ ni dolžan. Prosilec se je 20. 10. 2015 pritožil in navedel, da ne verjame, da organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, ki bi jih po zakonu moral imeti. Prosilec je izrazil še svoje mnenje o delu organa ter prehajanju lastništva JGZ Pohorje. Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-166/2014/25 z dne 12. 11. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Z namenom razjasnitve dejanskega stanja glede obstoja zahtevanih dokumentov, je IP pri organu dne 23. 11. 2015, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. IP ugotavlja, da je del pritožbenih navedb, ki se nanašajo na mnenje prosilca o delu organa in o lastništvu JGZ Pohorje, irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se IP do njih ne opredeljuje.Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je treba najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih je zahteval prosilec, ustrezajo navedenemu.IP izpostavlja, da je prosilec svojo zahtevo oblikoval v obliki vprašanj. V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec postavlja vprašanja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajal odgovor na zastavljeno vprašanje. V konkretnem primeru tudi iz zahteve in pritožbe prosilca izhaja, da želi ta pridobiti dokumente, zato je IP presodil, da je treba rešiti navedeno vprašanje.Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo takšen dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti). Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ. Ob tem pa je vendarle potrebno opozoriti, da mora organ v primeru, ko razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, takšne dokumente posredovati.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja glede obstoja zahtevanih informacij, je IP pri organu dne 23. 11. 2015, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da IP kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Na in camera ogledu pri organu je IP vpogledal v računalniško aplikacijo »SPIS 4«. Vpogled je IP opravil v glavni pisarni organa, kjer ima zaposleni pri organu dostop do vseh zadev pri organu. Organ je najprej v »splošnih zadevah« izbral iskalni pojem »JGZ Pohorje«. Iskanje ni pokazalo nobenih zadetkov. Z enakim iskalnim pojmom »JGZ Pohorje« je organ poskušal poiskati dokumente še v »tekoči zbirki«. Tudi pri tem iskanju organ in IP nista našla nobenih dokumentov, ki bi vsebinsko ustrezali zahtevi prosilca. Organ je pojasnil, da gre pri tem iskanju za zbirke po letu 2012, zato je IP prosil organ, da pregleda še zbirko »splošne zadeve« in »tekoče zadeve« pred letom 2012 z enakim iskalnim pojmom, torej »JGZ Pohorje«. V teh zbirkah se v aplikaciji Spis 4 nahaja okoli 60 dokumentov. IP je vsebinsko pregledal najdene dokumente in ugotovil, da noben dokument ne vsebuje podatkov, ki bi lahko predstavljali odgovor na vprašanje prosilca oziroma informacije, ki jih je zahteval. Tudi IP v SPISU 4 ni našel informacije, kdo je uradni lastnik (ali je bil) in upravljavec sredstev in delovne organizacije pri JGZ Pohorje oziroma kdo je uradni lastnik pripadajoče zemljiške parcele in objektov na njej. IP je pri organu, na Direktoratu za stvarno premoženje, še dodatno preveril, ali organ kljub neuspešnemu iskanju zahtevanih informacij v aplikaciji Spis 4, razpolaga z zahtevanimi informacijami. Organ je pojasnil, da na podlagi predpisov o ravnanju s stvarnim premoženjem države vzpostavi in vodi Centralno evidenco nepremičnin v lasti države (v nadaljevanju CEN). CEN ni izvorna baza podatkov o nepremičninah in ID znakih, izvorni bazi sta zemljiški kataster in kataster stavb, izvorna baza o lastništvu pa je zemljiška knjiga. CEN vsebuje le podatke, ki jih o nepremičninah, s katerimi upravljajo upravljavci, vpisujejo sami. Upravljavci premoženja države pa so državni organi, pravosodni organi in pravne osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je država. Po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15, v nadaljevanju ZSPDSLS) je vsak upravljavec dolžan voditi evidenco premoženja, s katerim upravlja, zato organ razpolaga le z evidenco premoženja katerega upravljavec je organ sam (organ pa ni upravljavec JGZ Pohorje).IP ugotavlja, da ZSPDSLS v 37. členu, z naslovom Evidenca premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, določa, da morajo upravljavci voditi evidenco državnega nepremičnega premoženja, ki ga upravljajo.IP je na spletu našel dokument Ministrstva za pravosodje za javno zbiranje ponudb za oddajo premičnega in nepremičnega premoženja glede JGZ Pohorje v najem (št. 478-1/2013 z dne 26. 4. 2013) http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/UIKS/2013/Javno_zbiranje_ponudb_za_prodajo_premicnega_premozenja_v_lasti_RS.pdfIz navedenega dokumenta jasno izhaja, kdo je upravljavec nepremičnega in premičnega premoženja JGZ Pohorje (vsaj v času, ko je nastal predmetni dokument), upravljavec nepremičnin je Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. IP pojasnjuje, da so podatki, ki jih zahteva prosilec razvidni tudi iz javnih evidenc e-prostor in elektronske zemljiške knjige. IP je podatke, ki jih zahteva prosilec, našel v evidenci e-prostor s preprostim iskanjem. IP v javnem vpogledu v aplikacijo e-prostor v naprednem iskanju v okence »ulica« vpisal Slovenska vas (javno dostopen podatek) in v okence »hišna številka in dodatek« vpisal številko 14 ter prišel do podatka o parcelnih številkah, številkah stavb, lastniku in upravljavcu nepremičnin JGZ Pohorje http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.6503151304370802#.Organ torej ni upravljavec JGZ Pohorje, zato IP nima razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bilo razvidno, kdo je uradni lastnik (ali je bil) in upravljavec sredstev in delovne organizacije pri JGZ Pohorje ter kdo je uradni lastnik pripadajoče zemljiške parcele in objektov na njej. Na podlagi obrazložitev organa, celotne spisne dokumentacije, ogleda in camera, IP nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da zahtevane informacije pri organu ne obstajajo, oziroma da bi sumil, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).IP je na podlagi navedenega zaključil, da dokumenti pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka