Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve-Policija
+ -Številka: 090-282/2015
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja z utemeljitvijo, da sta podani izjemi po 6. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo, s katero je izpodbijal odločbo organa v celoti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga v materializirani obliki z zahtevanimi dokumenti in da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. V nadaljevanju je IP ugotovil, da sta v delu zahtevanih dokumentov podani izjemi po 6. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ugotovil pa je tudi, da je v delu dokumentov podana izjema tudi po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, razen ko gre za podatke, ki se nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil glede dokumentov v zvezi s pritožbenim postopkom zoper delo policista.ODLOČBA:Številka: 090-282/2015/13Datum: 17. 2. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, POLICIJA, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-80/2015/10 (206-09) z dne 12. 10. 2015 (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:1. Pritožbi prosilca z dne 28. 10. 2015 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, POLICIJA, št. 090-80/2015/10 (206-09) z dne 12. 10. 2015 delno odpravi ter se odloči:»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati na njegov naslov naslednje fotokopije dokumentov:- dokument Okrajnega sodišča v Brežicah z dne 4. 3. 2015 na način, da se v besedilu prekrije ime, priimek in naslova fizične osebe - naslovnika sodnih pošiljk ter opravilne številke posameznih zadev v zgornjem desnem delu dokumenta;- vročilnico … na način, da se na obeh straneh prekrije ime, priimek in naslov fizične osebe - naslovnika sodne pošiljke, opravilne številke navedenih sodnih zadev ter pripomba vročevalca;- »Dnevni razpored dela« PP Krško za 19. 3. 2015 na način, da se prekrijejo podatki v stolpcu »vrsta dela«, »opomba«, »prevoz«, razlogi odsotnosti in legenda;- »Spremembe razporeda« za 19. 3. 2015 na način, da se prekrijejo podatki o osebnih okoliščinah pri podatkih »opis spremembe«;- izjava komandirja PP Krško … z dne 2. 6. 2015 na način, da se v besedilu prekrije ime in priimek fizične osebe – naslovnika sodnih pošiljk ter okrajšava pred imenom policista;- izjava sodnice … na način, da se v besedilu prekrije ime in priimek fizične osebe – naslovnika sodnih pošiljk;- izjava dežurnega policista PP Krško … na način, da se v besedilu prekrije ime in priimek fizične osebe - naslovnika sodnih pošiljk ter del stavka v drugem odstavku, iz katerega izhaja nekdanja zaposlitev fizične osebe;- odredba sodnice za vročitev z dne 2. 9. 2014 na način, da se besedilu prekrije priimek fizične osebe ter kratici imena in priimka fizične osebe, prav tako tudi opravilna številka zadeve;- Informativni izpis iz DDOKC Novo mesto Štd. 30063467 z dne 19. 3. 2015 na način, da se besedilu prekrijejo podatki pri »Tel. št.«, »prijavitelj«, »kraj«, registrska številka pri »vsebina sporočila« ter »povratne informacije«.2. V preostalem delu (glede dokumentov kazenske ovadbe št. … z dne 26. 6. 2015 z vsemi prilogami in dokazi, dokumentov, ki so nastali v postopku odvzema prostosti in pridržanja v povezavi s storitvijo kaznivega dejanja ter delno glede dokumentov, ki so nastali v pritožbenem postopku zoper delo policista) se zahteva prosilca zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Obrazložitev:Prosilec kot informacije javnega značaja v obliki fotokopij ali elektronskega zapisa zahteva:- kazensko ovadbo št. … z dne 26. 6. 2015 …, z vsemi prilogami in dokazi;- dokumente, ki so nastali v postopku odvzema prostosti in pridržanja v povezavi s storitvijo kaznivega dejanja po 299. členu KZ-1;- dokumente, ki so nastali v pritožbenem postopku zoper delo policista.Organ je o zahtevi prosilca odločil z izpodbijano odločbo, s katero je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do kazenske ovadbe št. … z dne 26. 6. 2015 z vsemi prilogami in dokazi, dokumentov, ki so nastali v postopku odvzema prostosti in pridržanja 21. 4. 2015 v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja po 299. členu KZ-1 ter dokumentov, ki so nastali v pritožbenem postopku zoper delo policista št. 2600-14/2015/11 in 2600-179/2015/21. V utemeljitev svoje odločitve je organ navedel:- glede zahteve za posredovanje kazenske ovadbe št. … z dne 26. 6. 2015 z vsemi prilogami in dokazi je bilo odločeno z odločbo št. 090-62/2015/6 z dne 14. 9. 2015, s katero je bila zahteva prosilca zavrnjena na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (1. točka izreka);- glede dokumentov, ki so nastali v postopku odvzema prostosti in pridržanja 21. 4. 2015 v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja po 299. členu KZ-1, je organ ugotovil, da so bili poslani ODT Krško kot del prilog in dokazov v kazenski ovadbi št. … z dne 26. 6. 2015, in da je podana izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (2. točka izrek);- dokumenti, ki so nastali v pritožbenem postopku zoper delo policista št. 2600-14/2015/11 in 2600-179/2015/21, vsebujejo podatke o prijavi notranje varnostnega dogodka, v katerem so navedene konkretne nepravilnosti in podrobnosti o dogodku, tudi konkretne aktivnosti različnih služb policije oziroma posameznikov in njihova realizacija v pritožbenem oziroma notranje varnostnem postopku, ki vsebuje osebne podatke ter tekst, na podlagi katerega bi bilo mogoče prepoznati posameznike, zato je organ ocenil, da obstajajo zadržki po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (3. točka izreka). Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb upravnega in postopka po ZDIJZ ter zaradi kršitev osebnostnih in temeljnih svoboščin iz 2., 14., 21., 22., 23., 25., 34. in 39. člena Ustave RS. Odločbo izpodbija v celoti in predlaga IP, da pritožbi ugodi, odločbo prve stopnje razveljavi v celoti in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovno odločanje, ali da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi pritožbenemu zahtevku. V pritožbi prosilec navaja:- Organ neutemeljeno, pristransko, odvisno in nezakonito ocenjuje, da obstajajo zadržki do prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki je kot tak končan, kar dokazuje podaja kazenske ovadbe z dne 26. 6. 2015, kot končnega in dokončnega izdelka policije. Postopek policije je zaključen in kot tak dejstvo, ki ga ni mogoče spreminjati ali škodovati. Organ neutemeljeno, pristransko, odvisno in nezakonito opredeljuje škodni test zaradi dejstva, ker ve ali bi moral vedeti, da je protipravno nasilje v Republiki Sloveniji prepovedano, kakor tudi prikrivanje takega ravnanja. Organ ve, da škode za izvedbo postopka ni, hkrati pa ve, da je zaradi naklepnega ravnanja policije nastala zoper prosilca neposredna škoda, kar je zločin zoper človeštvo. V zvezi z utemeljitvijo organa glede delnega dostopa organ ponovno izhaja iz napačnega stališča o dokončnosti postopka, ki je za prosilca končan z dnem, ko je organ izvršil vsa pooblastila. - Organ prav tako ve, da je senat Sektorja za pritožbe zoper policijo v zvezi s pritožbo zoper policista PP Krško podal dokončni odgovor, da je pritožba neutemeljena, s čimer sporoča, da lahko policist zakonito vstopa v dele tujega stanovanja in ga preiskuje z namenom, da najde osebo, ki ji bo vročil pismo, in da lahko pismo vroči tako, da ga z uporabo fizične sile vsili prejemniku. Dokument ni nastal v zvezi z notranjim delovanje organa, kot to neutemeljeno navaja organ, temveč gre za postopek, ki ga določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije – ZNPPol in konkretno za pritožbe zoper delo policistov (členi ZNPPol od 137 do 156), kar pa ne more povzročiti motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, kar pri organu ugotovijo tudi sami, saj je bilo vse zakonito. Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo in je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom št. 090-80/2015/14 z dne 11. 11. 2015 poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente, ki se tičejo zadeve. Pritožba je delno utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. IP preizkusi prvostopenjsko odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. Predmet presoje IP so tako dokumenti kazenske ovadbe št. … z dne 26. 6. 2015 … z vsemi prilogami in dokazi, dokumenti, ki so nastali v postopku odvzema prostosti in pridržanja prosilca v povezavi s storitvijo kaznivega dejanja po 299. členu KZ-1 ter dokumenti, ki so nastali v pritožbenem postopku zoper delo policista oziroma dokumenti, ki jih prosilec zahteva v zvezi s tem postopkom. Prosilec je dokumente, ki so nastali v pritožbenem postopku zoper delo policista oziroma dokumente, ki jih prosilec zahteva v zvezi s tem postopkom, izrecno navedel v zahtevi in pritožbi. V pritožbi je prosilec dokumente deloma omejil in ti so predmet presoje IP, kot sledi.2. Informacija javnega značajaIP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, ki med drugimi določa kot zavezance tudi državne organe. Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP je ugotovil, da so vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, ki morajo biti podani kumulativno, izpolnjeni, kar med strankama prav tako ni sporno.Na podlagi ZDIJZ ima dostop do informacije javnega značaja vsakdo, s tem da predmetni zakon določa izjeme, zaradi obstoj katerih lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca. ZDIJZ določa izjeme v 5.a in 6. členu. 3. Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZOrgan je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov kazenske ovadbe št. … z dne 26. 6. 2015 … z vsemi prilogami in dokazi ter do dokumentov, ki so nastali v postopku odvzema prostosti in pridržanja prosilca v povezavi s storitvijo kaznivega dejanja po 299. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr. in 54/15; v nadaljevanju: KZ-1), ker gre po navedbah organa za podatke, ki so bili pridobljeni oziroma sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim. Predmetnih dokumentov organ ni konkretno opredelil.Po vpogledu v spisovno dokumentacijo je IP ugotovil, da so predmet presoje dokumenti kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja »Napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti« po prvem odstavku 300. člena KZ-1 … in zaradi suma storitve kaznivega dejanja »Poškodovanja tuje stvari« po prvem odstavku 220. člena KZ-1 …, ki vključuje tudi dokumente odvzema prostosti in pridržanja prosilca v povezavi s storitvijo kaznivega dejanja po 299. členu KZ-1. Kazenski ovadbi so tako priloženi naslednji dokumenti: Uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja št. 3J31-08 z dne 21. 4. 2015, Zapisnik o ogledu št. 870/2751234 z dne 21. 4. 2015, Poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah št. 233-450/2015/1 z dne 4. 5. 2015, fotografije, zavarovani vzorci barve, Zapisnik o zasegu predmetov št. 3J31-08 z dne 21. 4. 2015, enajst uradnih zaznamkov o izjavah prič, uradni zaznamek o uporabi prisilnih sredstev PP Krško, izpis iz kazenske evidence za obdolženca, dopis Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana z dne 11. 5. 2015, pisna prijava oziroma predlog za pregon št. 06137-1/2015-41-SPO100 z dne 12. 5. 2015, fotografije poškodovane asfaltne površine, vročilnica, uradni zaznamek o izjavi osumljenca ter potrdilo o vrnitvi predmetov št. 3J31-08 z dne 26. 6. 2015. Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Kazenski pregon v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15; v nadaljevanju ZDT-1) posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. IP v tem pritrjuje navedbam organa in se ne strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da je postopek policije zaključen in drugimi navedbami v zvezi s tem.ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Prvi pogoj je izpolnjen, saj se zahteva nanaša na kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo po prvem odstavku 300. člena KZ-1 in poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, kateri so priloženi dokumenti o odvzemu prostosti in pridržanju obdolženca. Nedvomno gre torej za dokumente v zvezi s kazenskim pregonom. Ovadba je sporočilo državnemu tožilcu ali policiji, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in če je popolno, je podlaga državnemu tožilcu, da začne kazenski pregon, sicer je pa podlaga policiji za začetek njene kriminalistične preiskave (Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, mag. Štefan Horvat, 2004). Drugi pogoj najprej zahteva, da je postopek še v teku (v katerikoli fazi), kar v obravnavani zadevi ni sporno, saj iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bil v zvezi s kaznivim dejanjem napada na uradno osebo po 300. členu KZ-1 vložen na pristojno sodišče obtožni predlog, kazenska ovadba v zvezi s tem kaznivim dejanjem pa je bila posredovana s kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Kazenski ovadbi so priloženi tudi dokumenti v zvezi z odvzemom prostosti in pridržanju obdolženca. V nadaljevanju ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka, t. i. škodni test. Ogrozitev pa mora vsakokrat biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.Upoštevati je potrebno tudi 15.a člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba), na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Pri izvajanju škodnega testa je tako potrebno mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Iz posredovane dokumentacije izhaja, da je zadevo v času odločanja organa obravnavalo Okrožno državno tožilstvo v Krškem (v nadaljevanju: ODT v Krškem). Organ je namreč ODT v Krškem zaprosil za mnenje in iz odgovora izhaja, da je državno tožilstvo vložilo zahtevo za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zaradi kaznivega dejanja napada na uradno osebo po 300. členu KZ-1, ovadbo v delu, ki se nanaša na poškodovanje tuje stvari po 220. členu KZ-1 pa zavrglo. Izhajajoč iz navedb ODT v Krškem je IP zaprosil ODT v Krškem za dodatna pojasnila. Iz njihovega odgovora izhaja, da je bil na Okrajno sodišče v Krškem vložen zoper prosilca obtožni predlog zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena KZ-1, in da je obtožnemu predlogu priložena celotna ovadba z vsemi prilogami, ki so bile posredovane s strani policije, in s katero je prosilec že seznanjen. Slednje pomeni, da je bila posredovana tudi kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 in dokumenti v zvezi z odvzemom prostosti in pridržanju obdolženca, kot že navedeno predhodno.Izhajajoč iz navedb ODT v Krškem, da je bil na Okrajno sodišče v Krškem vložen zoper prosilca obtožni predlog in dejstva, da mora IP pri izvajanju škodnega testa pridobiti mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi kazenskega postopka, je IP v nadaljevanju zaprosil za mnenje Okrajno sodišče v Krškem (v nadaljevanju: OS v Krškem). Iz odgovora OS v Krškem izhaja, da je kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena KZ-1, v teku, in da je bil obdolžencu omogočen vpogled v spis, ter vročene fotokopije celotnega spisa Kpr, prav tako mu je sodišče poslalo obtožni predlog, ki je bil vložen pri ODT v Krškem. Na dodatno zaprosilo IP pa je OS v Krškem v odgovoru še navedlo, da obstaja možnost, da bi razkritje zahtevanih informacij škodovalo rešitvi postopka, končno stališče o tem pa bo mogoče zavzeti šele, ko se bo kazenska zadeva začela reševati.IP je ocenil, da je organ prepričljivo in v zadostni meri argumentiral škodljivi učinek razkritja podatkov iz zahtevane dokumentacije, prav tako je tudi organ, ki obravnava zadevo v fazi kazenskega postopka, torej OS v Krškem potrdil obstoj možnosti, da bi razkritje zahtevanih informacij škodovalo rešitvi postopka. IP k navedbam organa dodaja še posamezne argumente, ki so prav tako relevantni pri predmetni odločitvi. Kot torej izhaja iz navedb OS v Krškem, se predmetna kazenska zadeva na sodišču še ni začela reševati. Glede na fazo, v kateri je predmetna zadeva, je treba upoštevati potek kazenskega postopka, ki ga ureja ZKP, predvsem določbe o izvajanju dokazov. Dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo, tako lahko senat odloči, da se izvedejo dokazi, ki niso bili predlagani, in tudi dokazi, ki jih je predlagatelj umaknil (drugi in peti odstavek 329. člena ZKP). Prav tako lahko stranke, pod določenimi pogoji, in oškodovanec do konca glavne obravnave predlagajo, naj se raziščejo nova dejstva in preskrbijo novi dokazi, smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki jih je predsednik senata ali senat prej zavrnil. Dokazovanje v kazenskem postopku je aktiven proces, kar pomeni, da se lahko vrednost posameznih dokazov tekom postopka spreminja. ZKP v drugem odstavku 355. člena nadalje določa, da mora sodišče vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje sprejeti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Sodišče nato v pisni sodbi določno in popolnoma navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov, pri tem navede zlasti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, in kateri razlogi so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoženca in pri uporabi posameznih določb kazenskega zakona glede obtoženca in njegovega dejanja (sedmi odstavek 364. člena ZKP). Predmet zahteve so torej dokumenti, za katere bo šele s pravnomočnostjo postopka gotovo, kateri so in kateri niso pomembni v predmetni kazenski zadevi, takšno stališče pa izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča št. IU 658/2009-10 z dne 27. 10. 2010.Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da bi z razkritjem dokumentov, ki jih zahteva prosilec, za izvedbo predmetnega kazenskega postopka nastala škoda, ki pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo. Ne glede na to, da se zahteva nanaša tudi na dokumente, ki so nastali v postopku odvzema in pridržanja prosilca, in da je ODT v Krškem zavrglo kazensko ovadbo v delu, ki se nanaša na poškodovanje tuje stvari po 220. členu KZ-1, je treba upoštevati, da gre za dokumente, ki so vezani na konkreten dogodek in so tako vsebinsko povezani. Slednje izhaja iz navedb organa, prav tako je tudi IP z vpogledom v spisovno dokumentacijo ugotovil, da so bili dokumenti glede suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1 posredovani skupaj s kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo po 300. členu KZ-1, prav tako pa so bili kazenski ovadbi, v zvezi s katero teče kazenski pregon, posredovani tudi dokumenti, ki so nastali v postopku odvzema in pridržanja obdolženca. Tako npr. uradni zaznamki o izjavah posameznikov in policistov opisujejo znake za utemeljen sum storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in napada na uradno osebo ter o pridržanju in odvzemu prostosti obdolžencu. Zahtevani dokumenti so torej del postopka kazenskega pregona. Ob tem IP ponovno navaja, da je pri tem potrebno upoštevati potek kazenskega postopka oziroma dokazovanja, kot je bilo že navedeno.Pritožbo prosilca je tako treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. 4. Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZOrgan se je pri dokumentih, ki so nastali v pritožbenem postopku zoper delo policista, skliceval na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Predmet presoje IP v okviru te izjeme so dokumenti pritožbenega postopka, ki jih je prosilec izrecno navedel v zahtevi in nato omejil v pritožbi, in sicer dokument Okrajnega sodišča v Brežicah s 4. 3. 2015, vročilnica … – vročanje po policistu, izjava policista …, izjava policistke …, dnevni razpored PP Krško za 19. 3. 2015, delovna naloga in poročili policistov … in …, uradni zaznamek komandirja PP Krško …, izjava sodnice …, izjava dežurnega policista PP Krško …, poročilo pooblaščenca za vročanje Detektiv Novak, odredba sodnice za vročitev z dne 2. 9. 2015, poročilo KATANA d.o.o., poročilo dežurnega policista PP Krško …, informativni izpis iz DDOKC Novo mesto z dne 19. 3. 2015. Gre torej za dokumente, ki se nanašajo na pritožbo zoper delo policista pri vročanju sodne pošiljke 19. 3. 2015 in dokumente, ki jih prosilec zahteva zaradi predmetnega pritožbenega postopka (npr. dnevni razpored policijske postaje). Glede na to, da je IP z vpogledom v spisovno dokumentacijo ugotovil, da se pritožba zoper delo policista nanaša na dogodek, ki je med drugimi predmet kazenske ovadbe zoper policista, in da je bila kazenska ovadba odstopljena Specializiranemu državnemu tožilstvu (v nadaljevanju: SDT), je IP tudi v zvezi s temi dokumenti na podlagi 15.a člena Uredbe zaprosil navedeni organ za mnenje. Iz odgovora SDT izhaja, da ne vodijo postopka zoper policista, na katerega se nanašajo dokumenti iz pritožbenega postopka zoper njegovo delo in ne bi nastale škodne posledice z razkritjem zahtevanih dokumentov za izvedbo kazenskega pregona.IP je tako v nadaljevanju presojal zahtevane dokumente z vidika obstoja izjeme po 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po uradni dolžnosti pa tudi z vidika morebitnega obstoja katere od drugih izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).Kumulativno morata biti izpolnjena dva pogoja:- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa,- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni test).Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Dokumenti oz. podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oziroma presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Namen te izjeme je varovati proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. IP je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da vsi presojani dokumenti ne vsebujejo informacij, iz katerih bi izhajalo »notranje razmišljanje« organa. Posamezni dokumenti so namreč nastali v pritožbenem postopku zoper delo policista, torej gre za postopek, v katerem se uveljavlja nestrinjanje z dejanjem policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomenijo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, in v katerem se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil. Pritožbeni postopek tako ne more predstavljati »notranje politike« organa in dokumenti pritožbenega postopka niso namenjeni notranji rabi organa. V skladu z ZNPPol opravljajo policisti policijske naloge, predpisane s tem ali drugim zakonom, in sicer z uporabo policijskih pooblastil ali z drugimi uradnimi dejanji, policijsko pooblastilo pa je z zakonom določen ukrep, ki policistom omogoča opravljanje policijskih nalog in s katerim se praviloma posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine ali druge pravice. Informacije, ki se nanašajo na vprašanje nadzora nad delom policistov pri izvrševanju zakonsko določenih nalog in podeljenih pooblastil, so tako informacije, ki so povezane z opravljanjem delovnega razmerja policista kot javnega uslužbenca. To pomeni, da tudi informacije, ki jih organ izdela v okviru nadzora na delom policista, skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ ne morejo predstavljati izjeme, čeprav bi njihovo razkritje lahko predstavljalo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.IP je torej ugotovil, da posamezni zahtevani dokumenti pritožbenega postopka zoper policista vsebujejo podatke, ki predstavljajo notranji proces razmišljanja organa, vendar ne gre notranjevarnostni postopek policije, prav tako je ugotovil, da vsebujejo vrsto varovanih osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek. Glede na to, da se organ z vidika izjeme notranjega delovanja ni vsebinsko opredelil do vsebine posameznih dokumentov, ki jih zahteva prosilec, in glede na to, da je IP izpodbijano odločbo v tem delu delno odpravil in prevzel zadevo v reševanje, se je v nadaljevanju opredelil do vsakega dokumenta posebej in presodil, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Iz obrazložitve odločbe sicer izhaja, da je organ pri tej izjemi upošteval tudi druge dokumente, ne samo dokumenta, ki ju je izrecno navedel v izreku.Dokument Okrajnega sodišča v Brežicah z dne 4. 3. 2015Dokument predstavlja zaprosilo navedenega sodišča Policijski postaji Krško za vročitev sodne pošiljke fizični osebi. Navedeni dokument po vsebini ne vsebuje informacij, iz katerih bi izhajalo »notranje razmišljanje« organa, je pa IP po uradni dolžnosti ugotovil, da vsebuje varovane osebne podatke posameznika (ime in priimek ter naslov), na katerega se nanaša vročitev, prav tako vsebuje tudi opravilne številke sodnih postopkov v desnem zgornjem delu dokumenta.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napotuje na določbe ZVOP-1, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1.Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti:- ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in- ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.Ime, priimek ter naslov fizične osebe nedvomno so osebni podatki posameznika, kot to izhaja iz navedene definicije osebnega podatka. Za razkritje teh osebnih podatkov ni pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, zato jih je potrebno pred posredovanjem prosilcu ustrezno anonimizirati. Prav tako niso javno dostopne številke navedenih sodnih postopkov, na podlagi katerih bi bil posameznik določen oziroma določljiv.Gre torej za osebne podatke, za katere ni pravne podlage za njihovo razkritje javnosti, zato predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ, dolžan prekriti. Imeni in priimka ter funkcija sodnice oziroma delovno mesto komandirja policijske postaje ne predstavljata varovanih osebnih podatkov. V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so to podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, javno dostopni. Po oceni IP v konkretnem primeru tudi ni varovan osebni podatek podpis sodnice kot javne funkcionarke, ker je na dokumentu naveden v zvezi z opravljanjem njene funkcije. Vročilnica št. …, vročevalec policist …Gre za vročilnico pristojnega sodišča naslovniku po imenovanem policistu. Poleg imena, priimka in naslova naslovnika vsebuje vročilnica še opravilne številke sodnih postopkov, pripombo vročevalca z delnim naslovom naslovnika, datum in uro vročanja ter podpis vročevalca – policista.Glede na vsebino vročilnic gre po oceni IP za dokument, glede katerega je očitno, da ni podana izjema notranjega delovanja. Naslovnik je posameznik, zato ni pravne podlage za razkritje osebnih podatkov javnosti, torej imena, priimka in naslova naslovnika, opravilne številke sodnih postopkov in pripombo vročevalca. Kot že navedeno, predstavljajo varovani osebni podatki izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ, dolžan prekriti. Kot že pojasnjeno, gre pri imenu in priimku policista kot javnega uslužbenca za osebne podatke, ki niso varovani, prav tako ni varovan osebni podatek podpis policista kot javnega uslužbenca, ker je v zvezi z opravljanjem njegovega delovnega razmerja. Javno dostopen je tudi pošiljatelj, torej sodišče.Izjava policista …Predmetna izjava se nanaša na konkretni dogodek 19. 3. 2015 oziroma na vročanje sodne pošiljke. Vsebuje zelo natančen opis poteka konkretnega dogodka, pri čemer vsebuje tudi osebne podatke, kot so ime in priimek naslovnika sodne pošiljke, pa tudi njegov naslov. Navedeni podatki se v besedilu navajajo večkrat. Prav tako se v tekstu navaja ime in priimek druge fizične osebe. Opis dogodka obsega zelo natančen opis dvorišča naslovnika sodne pošiljke, vključno z znamko in barvo vozila. Poročilo navaja tudi registrsko številko službenega vozila policije.Presojani dokument po vsebini vsebuje »notranjo informacijo« organa v obliki registrske številke službenega vozila (podrobnejša utemeljitev sledi pri dokumentu »dnevni razpored dela«), sicer pa vsebuje osebne podatke, za katere ni pravne podlage za njihovo razkritje javnosti, zato predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je prav tako ugotovil, da dokument vsebuje tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ tudi v tem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti. Izjava policistke …Tudi izjava policistke se nanaša na konkretni dogodek 19. 3. 2015 oziroma na vročanje sodne pošiljke. Prav tako ta izjava vsebuje zelo natančen opis poteka konkretnega dogodka, pri čemer prav tako vsebuje osebne podatke, kot so ime in priimek naslovnika sodne pošiljke, njegov naslov. Navedeni podatki se v besedilu navajajo večkrat. Prav tako se v tekstu navaja ime in priimek druge fizične osebe. Opis dogodka obsega zelo natančen opis dvorišča naslovnika sodne pošiljke, vključno z znamko in barvo vozila. Poročilo navaja tudi registrsko številko službenega vozila policije.Prav tako tudi ta dokument vsebuje »notranjo informacijo« organa v obliki registrske številke službenega vozila (podrobnejša utemeljitev sledi pri dokumentu »dnevni razpored dela«), sicer pa vsebuje osebne podatke, za katere ni pravne podlage za njihovo razkritje javnosti, zato predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je prav tako ugotovil, da dokument vsebuje tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ tudi v tem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti. Dnevni razpored dela PP Krško za 19. 3. 2015Gre za dokument, ki predstavlja dnevni razpored dela za Policijsko postajo Krško za 19. 3. 2015. Dokument obsega poleg imen in priimkov javnih uslužbencev – policistov tudi njihov delovni čas, vrsto dela, opombe, prevoze, navedbo imen in priimkov odsotnih policistov in razlog odsotnosti, navedbo imen in priimkov prostih policistov, številčni pregled delavcev v enoti in legendo o orožju policistov. Sprememba dnevnega razporeda, ki je sestavni del dnevnega razporeda, pa obsega stolpce »delavec«,« opis spremembe«, »vzrok«, »datum in uro obveščanja« ter »odobril, odredil, opombe«.IP je ugotovil, da je dnevni razpored dela dokument, s katerim vodstvo policijske postaje oblikuje nek način vodenja in nadzora zaposlenih. V predmetnem razporedu dela je naveden razpored dela policistov na točno določen dan na način, da je razvidno, kateri policisti so bili prisotni in kateri odsotni, vključno z navedbo razloga odsotnosti, kakšno vrsto dela je opravljal posamezen policist, delovni čas policista, sredstva, ki jih je posamezen policist uporabljal pri svojem delu, teren dela, itd. Vodja policijske postaje tako lahko ugotavlja, kako policisti opravljajo svoje delo in kaj se je posameznega dogajalo pri njihovem delu.IP je ocenil, da dnevni razpored dela nedvomno izpolnjuje prvi pogoj izjeme notranjega delovanja, saj gre za dokument, ki je namenjen interni komunikaciji znotraj organa. Vodja namreč z dnevnim razporedom dela odredi, kako bo potekalo delo policijske postaje točno določenega dne. Z njim da navodilo, za katero področje dela policije je tisti dan pristojen posamezen policist, katera sredstva so mu na razpolago itd. IP tako zaključuje, da je dnevni razpored dela dokument, ki je namenjen interni komunikaciji organa, saj iz njega izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika.Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ mora biti izpolnjen še drug pogoj, in sicer da bi razkritje dokumenta resno ogrozilo proces delovanja institucije (škodni test). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da bi vsebinsko razkritje dokumenta z imeni in priimki udeležencev, policistov, kriminalistov ter uslužbencev policije, ki so zaznali nepravilnosti, ter taktika in metodika dela, lahko povzročilo škodo pri nadaljnjem delovanju oziroma motnje, saj se informacije nanašajo na organizacijo dela, taktiko in metodiko dela policije na področju t. i. notranje zaščite oziroma preprečevanja in preiskovanja nepravilnosti, nestrokovnosti in nezakonitosti, ki jih storijo policisti. IP je pregledal dnevni razpored dela s spremembami in ugotovil, da so na njem zapisane precej občutljive informacije, ki se nanašajo tako na potek in način dela policijske postaje, kot na samo delo točno določenega policista. Kot že omenjeno, so na dnevnem razporedu dela navedene vrste dela, iz katerih so razvidne različne policijske naloge, ki so jih policisti dolžni izvesti tekom delovnega časa, lokacija oziroma gibanje policistov po različnih lokacijah, klicni znaki, orožje,... Po presoji IP zahtevane informacije nedvomno razkrivajo metode dela oziroma izvajanje uradnih nalog organa, razkritje teh informacij, pa bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj bi v končni fazi takšno razkrivanje občutljivih notranjih informacij posameznikom lahko omogočilo, da ugotovijo, kako se izogniti pravnim pravilom ali jih kršiti, ne da bi jih organ pri tem lahko izsledil. IP tako ugotavlja, da je glede določenih podatkov dnevnega razporeda dela za 19. 3. 2015 izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana, saj sta izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme. Javno dostopni so tako le podatki o imenih in priimkih javnih uslužbencev – policistov, njihovem delovnem času, številčnem pregledu delavcev v enoti in podpis komandirja. Gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem policistov, zato je v zvezi z njimi potrebno upoštevati določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vse ostale informacije, navedene na predmetnem dokumentu, se po mnenju IP ne nanašajo neposredno na delovno razmerje posameznih javnih uslužbencev, pač pa se nanašajo na način, organizacijo in metode dela policijske postaje in policistov, zato po presoji IP niso prosto dostopne informacije javnega značaja. Navedeno je IP ugotovil tudi za spremembe razporeda, ki so priloga predmetnega dokumenta, torej tudi za spremembe velja, da so javno dostopni podatki o imenih in priimkih javnih uslužbencev – policistov, njihovem delovnem času ter podpisi.Delovni nalog in poročilo policista … ter delovni nalog in poročilo policistke … za 19. 3. 2015Dokumenta predstavljata delovna naloga imenovanih policistov za 19. 3. 2015, katerih sestavni del je tudi poročilo posameznega policista.
IP ugotavlja, da je delovni nalog dokument, ki ga policistu izda komandir policijske postaje. Ta načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti policijske postaje, zagotavlja zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor policijske uprave. Komandir z delovnim nalogom odredi delo posameznim policistom. Poročilo, ki je sestavni del delovnega naloga, pa je dokaz o izpolnitvi določenih nalog. Gre za dokument, za katerega lahko rečemo, da je namenjen internemu poslovanju organa in je kot tak torej v zvezi z notranjim delovanjem organa. Prvi pogoj za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tako v konkretnem primeru izpolnjen, zato je potrebno presoditi še, ali je izpolnjen tudi drug pogoj. IP je pregledal delovni nalog ter ob tem ugotovil, da so na delovnem nalogu zapisane občutljive informacije, kot so klicni znak in podatki o vozilu. Ti podatki po mnenju IP prestanejo drugi pogoj izjeme notranjega delovanja organa, saj bi njihovo razkritje povzročilo motnje v delovanju organa. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na način, organizacijo in metode dela policistov, zato je podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot navedeno že predhodno.Glede preostalih podatkov na delovnem nalogu, vključno s poročilom, pa IP ugotavlja, da ne prestanejo škodnega testa, torej drugega pogoja za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ti podatki so navedeni na splošno, tako da so naštete splošne naloge policije, naloge s področja kriminalitete in druge. Dejansko gre za niz pristojnosti policije, ki izhajajo iz predpisov s področja dela organa in torej njihovo razkritje ne bi ogrozilo notranjega delovanja organa in mu s tem povzročilo škodo pri nadaljnjem delovanju. Iz naštetih nalog, akcij in opreme ne izhaja podroben opis in razčlenitev nalog, metode izvajanja akcij, ampak samo dejstvo, katere so določene naloge določenega policista na določen dan. Opredelitev nalog oziroma pristojnosti se nanaša na delovno razmerje javnega uslužbenca in je potrebno ta del informacij razkriti tudi z vidika t.i. »izjeme od izjem« po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.Iz samega delovnega naloga tudi ne izhaja, kako je policist opravil naloge, kaj je pri tem opazil, kako so potekali dogodki, itd. Te informacije posledično lahko izhajajo šele iz poročila, ki je sestavni del delovnega naloga. Poročilo opisuje delo policistov v okviru določene izmene, njihovo gibanje po različnih lokacijah, ure opravljanja kontrol in ugotovitve. Informacije o tem, da so bili določeni policisti na določen dan prisotni pri točno določeni nalogi in katere pristojnosti so pri tem imeli, ne morejo vplivati na organizacijo dela policije in na izvajanje njenih nalog v prihodnje. Na podlagi navedenega je IP zaključil, da ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja, torej ni izkazano, kakšne motnje bi pri delovanju oziroma dejavnosti organa povzročilo razkritje konkretnih informacij. V skladu s tem izjema notranjega delovanja v tem delu predmetnega dokumenta ni podana. Glede na dejstvo, da izjema notranjega delovanja pri teh podatkih ni podana, je IP podatke presojal še v vidika morebitnega obstoja drugih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v poročilu navedeni osebni podatki, kot so imena in priimki posameznikov. Gre za osebne podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj IP ni zasledil pravne podlage za njihovo razkritje. Hkrati je IP ugotovil, da se osebni podatki v poročilu prepletajo do te mere, da ni mogoče izvesti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, ne da bi se ogrozila identifikacija posameznikov, prav tako dokument vsebuje posamezne podatke, ki predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Uradni zaznamek komandirja PP Krško …Uradni zaznamek imenovanega komandirja se nanaša na prošnjo sodnice za vročitev sodnih pisanj določeni osebi. IP je ugotovil, da dokument vsebuje osebne podatke posameznika, in sicer ime in priimek fizične osebe, na katero se nanaša vročitev.Predmetni dokument po vsebini ne vsebuje informacij, iz katerih bi izhajalo »notranje razmišljanje« organa, razen okrajšave pri policistu, ki kaže na njegovo delo tistega dne. Kot že navedeno pa dokument vsebuje osebne podatke posameznika, za katere pa ni pravne podlage za njihovo razkritje javnosti in predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih je organ dolžan prekriti. Ime, priimek, delovno mesto in podpis policista ni varovan osebni podatek, prav tako ni varovan osebni podatek ime in priimek sodnice, kot je pojasnjeno že predhodno.Izjava sodnice …Dokument predstavlja uradni zaznamek o izjavi imenovane sodnice, prav tako v zvezi z vročanjem sodnih pošiljk določeni osebi. IP je ugotovil, da tudi ta dokument vsebuje osebne podatke posameznika, in sicer ime in priimek fizične osebe, na katero se nanaša vročitev.Predmetni dokument po vsebini ne vsebuje informacij, iz katerih bi izhajalo »notranje razmišljanje« organa. Kot že navedeno pa dokument vsebuje osebne podatke posameznika, za katere pa ni pravne podlage za njihovo razkritje javnosti in predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih je organ dolžan prekriti. Prav tako tudi za ta dokument velja, da ime, priimek, delovno mesto in podpis policista niso varovani osebni podatki, prav tako ni varovan osebni podatek ime in priimek sodnice, kot je pojasnjeno že predhodno.Izjava dežurnega policista PP Krško …Gre za uradni zaznamek o dogodku, ki ga je v času službe zaznal imenovani policist. Dokument vsebuje osebne podatke posameznika, in sicer ime in priimek ter njegovo nekdanjo zaposlitev.Tudi ta dokument po vsebini ne vsebuje informacij, iz katerih bi izhajalo »notranje razmišljanje« organa. Kot že navedeno, pa dokument vsebuje osebne podatke posameznika, za katere ni pravne podlage za njihovo razkritje javnosti in predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih je organ dolžan prekriti. Prav tako tudi za ta dokument velja, da ime, priimek, delovno mesto in podpis policista niso varovani osebni podatki, kot je pojasnjeno že predhodno.Poročilo pooblaščenca za vročanje Detektiv NovakNavedeni dokument predstavlja poročilo pooblaščenega vročevalca o vročanju pošiljke. IP je ugotovil, da vsebuje vrsto osebnih podatkov, kot so ime in priimek fizične osebe - naslovnika, njegov rojstni datum in naslov, naslov druge fizične osebe, prejšnjo zaposlitev in sedanji status ter druge osebne okoliščine. Dokument po vsebini ne vsebuje informacij, iz katerih bi izhajalo »notranje razmišljanje« organa, ker gre v bistvu za dokument drugega subjekta, ki ni povezan z delom organa. Kot že navedeno, pa dokument vsebuje vrsto osebnih podatkov, za katere ni pravne podlage za njihovo razkritje javnosti, zato predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je prav tako ugotovil, da dokument vsebuje tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da tudi instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti. Odredba sodnice za vročitev z dne 2. 9. 2014Dokument predstavlja odredbo oziroma navodilo sodnice za vročitev sodne pošiljke obdolžencu in pojasnilo. Dokument vsebuje osebne podatke fizične osebe, in sicer priimek ter kratici imena in priimka, pa tudi opravilno številko sodne zadeve, na podlagi katere je lahko posameznik določen oziroma določljiv.Po vsebini dokument ne vsebuje informacij, iz katerih bi izhajalo »notranje razmišljanje« organa, vsebuje pa navedene osebne podatke posameznika, za katere ni pravne podlage za njihovo razkritje javnosti in predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih je organ dolžan prekriti. Podpis sodnice ni varovan osebni podatek, kar je IP pojasnil že predhodno.Poročilo Katane d.o.o.Dokument predstavlja poročilo pooblaščenega vročevalca naslovniku, ki je fizična oseba. Krajše poročilo je prepleteno z osebnimi podatki posameznika, skoraj v vsakem stavku je namreč navedeno ime in/ali priimek posameznika in/ali celoten oziroma delni naslov. Dokument po vsebini ne vsebuje informacij, iz katerih bi izhajalo »notranje razmišljanje« organa, gre dejansko za dokument drugega pravnega subjekta. Vsebuje pa predmetni dokument podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je po pregledu zahtevanega dokumenta ugotovil, da gre v obravnavanem dokumentu za tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da tudi instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti. Poročilo dežurnega policista PP Krško … za 19. 3. 2015 Poročilo obsega kratka poročila imenovanega dežurnega policista o posameznih dogodkih, tudi prijavah kaznivih dejanj na dan 19. 3. 2015. V poročilu so pri vnosih subjekta navedena imena in priimki posameznikov ter njihovi naslovi, prav tako tudi sam opis posameznega dogodka obsega opis konkretnega dogodka z imeni in priimki posameznikov, o registrskih številkah vozil posameznikov,... Dokument po vsebini ne vsebuje informacij, iz katerih bi izhajalo »notranje razmišljanje« organa, vsebuje pa podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je po pregledu zahtevanega dokumenta ugotovil, da gre v obravnavanem dokumentu za tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da tudi instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti. Informativni izpis iz DDOKC Novo mesto za 19. 3. 2015Informativni izpis iz DDOKC Novo mesto za 19. 3. 2015 obsega podatke o interventnem klicu na številko 113.IP ugotavlja, da gre za informativni izpis iz dnevnika dogodkov operativno komunikacijskega centra Novo mesto (v nadaljevanju: DDOKC), ki vsebuje naslednje kategorije podatkov: štd, tip zapisa, datum, ura, telefonska številka prijavitelja, tema, prijavitelj, čas dogodka, kraj, vsebina sporočila, poslani/obveščeni, povratne informacije, ukrepi, ostali ukrepi, informacije PP, sprejel, napotil, vodja izmene, datum izpisa, izpisal. Navedeni tip dokumenta nastane potem, ko posameznik pokliče na interventno številko policije 113, kjer interventni klic sprejme in evidentira policist operativno-komunikacijskega centra policijske uprave (v nadaljevanju OKC PU). Policist OKC PU torej v DDOKC (mrežna računalniška aplikacija policije) zapiše kratek povzetek pogovora s klicateljem in druge zaznave, ki vplivajo na reševanje, kraj dogodka in čas dogodka ter določi kategorizacijo (npr. prometna nesreča, pretep,..) in prioriteto dogodka (nujni interventni, interventni,..). Delo OKC PU se ne konča ob sprejemu klica, oziroma napotitvi, ampak šele z vpisom povratnih informacij o izvedenih ukrepih policije v DDOKC. V zadevnem primeru zahtevani dokument predstavlja zaključen zapis iz DDOKC PU Novo mesto.Po pregledu zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da gre v zadevnem primeru za prijavo dogodka, ki se je zaključil s poročilom policista. DDOKC, kot mrežna računalniška aplikacija policije in informativni izpisi iz DDOKC, nedvomno izpolnjujejo prvi pogoj izjeme notranjega delovanja, saj gre za dokument, ki je namenjen izključno interni komunikaciji znotraj organa.Za izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je potreben še drugi pogoj, torej da razkritje dokumenta resno ogrozi proces delovanja institucije (škodni test). IP ugotavlja, da DDOKC služi kot dnevnik, podobno kot je poročilo dežurnega policijske postaje, v katerega se takoj kronološko vpisujejo vse informacije o aktualnih dogodkih in poteku njihovega reševanja. Razvidni so tudi ukrepi policije ter klicni znaki in registrska številka službenega vozila policije, ki niso javno dostopni podatki, kot je IP pojasnil že predhodno. Z vidika presoje, ali bi vsi podatki resno ogrozili proces delovanja policije oziroma povzročili motnje v delovanju policije, je IP ugotovil, da to ne velja za vse podatke. Po oceni IP tako razkritje datuma in ure prejetega klica, teme in časa dogodka, podatkov pod poslani/obveščeni ter ukrepi ne more ogroziti delovanja policije. S temi podatki se namreč še ne razkrije proces in metoda ali taktika delovanja policije na podlagi prejetega klica na interventno številko 113, prav tako pa ne gre za informacije, ki bi lahko vplivale na delo organa v prihodnje, oziroma katerih razkritje bi organu povzročilo motnje pri delovanju. Pri rubriki »vsebina sporočila« je IP ugotovil, da je možen delni dostop po 7. členu ZDIJZ na način, da se prekrije registrska številka službenega vozila policije.Izhajajoč iz pritožbenih navedb prosilca IP ob vsem navedenem še poudarja, da se v postopku dostopa do informacije javnega značaja ne odloča o tem, ali ima posameznik pravico do vpogleda v lastne osebne podatke, ampak se odloča izključno o tem, ali lahko kdorkoli dostopa do zahtevanega dokumenta. To pomeni, da je po tem, ko prvostopenjski organ, IP ali sodišče pravnomočno odloči, da dokument predstavlja informacijo javnega značaja, takšen dokument dostopen vsem, ne samo prosilcu. Podatek o tem, kdo je prosilec, njegov položaj, status, odnos do zahteve, interes, itd., so v postopku po ZDIJZ povsem nepomembni. Nasprotno pa lahko posameznik v primeru, ko gre za osebne podatke, ki se nanašajo nanj, na podlagi 30. in 31. člena ZVOP-1 zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki od upravljavca osebnih podatkov. V primeru, da je posameznik stranka postopka oziroma, če izkaže pravni interes, pa lahko zahteva vpogled v spis na podlagi specialnih predpisov, ki urejajo področje, v okviru katerega se postopek vodi (npr. 82. člen ZUP za upravni postopek, 128. člen ZKP za kazenski postopek).3. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe deloma pravilen, in sicer v delu, ki se nanaša na dokumente kazenske ovadbe št. … z dne 26. 6. 2015 … z vsemi prilogami in dokazi ter dokumente, ki so nastali v postopku odvzema prostosti in pridržanja obdolženca. V tem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.Glede dostopa do dokumentov iz pritožbenega postopka zoper delo policista pa je IP zaključil, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe deloma pravilen, vendar v tem delu deloma obrazložen z napačnimi razlogi, in je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP v tem delu odločbo delno odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, v preostalem delu pa zavrnil na podlagi določb 248. člena ZUP.IP še dodaja, da organ ni imel pravne podlage za izdajo nove odločbe po 243. členu ZUP glede zahteve za dostop do dokumentov kazenske ovadbe št. 2310-182/2015/6 (3J31-08) z dne 26. 6. 2015 … z vsemi prilogami in dokazi. Organ namreč ni dopolnil postopka in zadeve z novo odločbo ni rešil drugače (prim. tretji odstavek 243. člena ZUP). Upoštevaje navedeno je IP to odločbo oprl tudi na drugi odstavek 248. člena ZUP, ker so bile v postopku izdaje izpodbijane odločbe procesne kršitve, ki pa niso bistvene.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka
|