BT Invest d.o.o. - Slovenski državni holding d.d.
+ -Številka: 090-281/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Organ je ponovnem postopku zahtevi prosilca, s katero je zahteval določene podatke v zvezi z likvidacijo določene družbe, katere (največji) družbenik je organ, delno ugodil, delno pa zavrnil, ker z določenimi zahtevanimi dokumenti naj ne bi razpolagal. Vendar je IP glede dela zahteve (koliko je predmetna družba plačala odvetniški družbi za vodenje likvidacijskega postopka) ugotovil, da čeprav organ ne razpolaga z zahtevano zbirno informacijo (v smislu enotnega zneska), se v spisni dokumentaciji nahajajo dokumenti (računi), ki se po vsebini nanašajo na to zahtevano informacijo, oziroma ki dajejo podlago za ugotovitev le-te. Zato je IP te račune obravnaval kot dokumente, ki ustrezajo vsebini zahtevane informacije, hkrati pa izpolnjujejo vse kriterije za informacijo javnega značaja v smislu prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ter odločil, katere podatke na omenjenih računih je treba razkriti, upoštevajoč pri tem predmet zahteve, navedbe predmetne družbe in določbe ZDIJZ (zlasti 4.a in 6.a člen ZDIJZ, ki se nanašata na informacije javnega značaja oziroma javne podatke poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava). IP je v tem delu izpodbijano odločbo torej odpravil ter sam rešil zadevo (prvi odstavek 252. člena ZUP), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil (prvi odstavek 248. člena ZUP), saj ni bilo nobenega razumnega in prepričljivega razloga za dvom v navedbe organa, da z ostalo zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.ODLOČBA:Številka: 090-281/2015/7Datum: 4. 1. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe BT Invest, d. o. o. – v likvidaciji, Hacquetova 8, 1000 Ljubljana, ki jo po pooblastilu likvidacijskega upravitelja ŠIVA, nepremičnine, d. o. o., Hacquetova 8, 1000 Ljubljana, zastopa g. … (v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 10. 2015, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2015015488/ASL z dne 21. 10. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 26. 10. 2015 se delno ugodi, tako da se druga alineja izreka odločbe Slovenskega državnega holdinga, d. d., Ljubljana, št. 2015015488/ASL z dne 21. 10. 2015, odpravi in se odloči:Organ je dolžan prosilcu v 31 (enaintridesetih) dneh od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati naslednje račune tako, da mora pri vsakem posameznem računu razkriti vsaj izdajatelja (tj. Odvetniško družbo Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o. p., d. o. o., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana) in naslovnika računa (tj., GIO, d. o. o. – v likvidaciji, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana), številko in datum računa, vrsto zaračunanega blaga oziroma storitev (tj. celotno vrstico »Na podlagi Pogodbe o vodenju likvidacijskega postopka z dne 16. 8. 2011 /in Ankesa/ vam zaračunamo:«), znesek računa (tj. celotno vrstico »Za plačilo EUR:« z zneskom) in njegovega podpisnika ter štampiljko na vrhu ali na koncu računa (tj. »PLAČANO«), z datumom plačila:– račun št. 2011-402 z dne 9. 9. 2011,– račun št. 2011-438 z dne 4. 10. 2011,– račun št. 2011-466 z dne 2. 11. 2011, – račun št. 2011-507 z dne 1. 12. 2011,– račun št. 2012-4 z dne 3. 1. 2012,– račun št. 2012-46 z dne 1. 2. 2012,– račun št. 2012-74 z dne 1. 3. 2012,– račun št. 2012-107 z dne 2. 4. 2012,– račun št. 2012-210 z dne 6. 6. 2012,– račun št. 2012-236 z dne 2. 7. 2012,– račun št. 2012-270 z dne 2. 8. 2012,– račun št. 2012-290 z dne 3. 9. 2012, – račun št. 2012-340 z dne 2. 10. 2012,– račun št. 2012-387 z dne 6. 11. 2012,– račun št. 2012-421 z dne 4. 12. 2012, – račun št. 2013-41 z dne 25. 1. 2013,– račun št. 2013-399 z dne 30. 9. 2013,– račun št. 2013-413 z dne 1. 10. 2013,– račun št. 2013-457 z dne 4. 11. 2013,– račun št. 2013-507 z dne 2. 12. 2013,– račun št. 2013-539 z dne 30. 12. 2013,– račun št. 2014-12 z dne 6. 1. 2014,– račun št. 2014-59 z dne 3. 2. 2014,– račun št. 2014-113 z dne 19. 3. 2014,– račun št. 2014-147 z dne 4. 4. 2014,– račun št. 2014-194 z dne 9. 5. 2014,– račun št. 2014-294 z dne 24. 7. 2014.2. V preostalem delu, tj. glede informacij, kakšno je stanje likvidacijskega premoženja družbe GIO, d. o. o. – v likvidaciji, na dan 15. 5. 2015, ter koliko sta D.S.U., d. o. o., in likvidacijski upravitelj vložila tožb, kakšen »izplen« je bil dosežen in kakšni so bili stroški do vključno 15. 5. 2015, se pritožba zavrne. 3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je na podlagi ZDIJZ pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 25. 5. 2015, v kateri uvodoma pojasnjuje, da je družba D.S.U., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju družba D.S.U.), vodenje likvidacijskega postopka družbe GIO, d. o. o. – v likvidaciji, Ljubljana (v nadaljevanju družba GIO), prenesla na organ, in prosi za posredovanje naslednjih informacij:1. kakšno je stanje likvidacijskega premoženja družbe GIO na dan 15. 5. 2015;2. koliko je družba GIO za vodenje likvidacijskega postopka plačala Odvetniški družbi Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju odvetniška družba), do vključno 15. 5. 2015; prosi tudi za kopije sklenjenih pogodb (v nadaljevanju pogodba);3. koliko sta D.S.U. in likvidacijski upravitelj vložila tožb, kakšen »izplen« je bil dosežen in kakšni so bili stroški do vključno 15. 5. 2015 (v nadaljevanju vložene tožbe);4. dostava fotokopije zapisnika skupščine družbe GIO, na kateri se je glasovalo o prodaji 100 % deleža družbe GIO – Poslovna aviacija, d. o. o., Ljubljana, za ceno . EUR (v nadaljevanju zapisnik).Z odločbo, št. 2015007686 z dne 19. 6. 2015, je organ odločil, da se zahteva prosilca v celoti zavrne, saj gre v zvezi s 1. in 3. točko zahtevanih informacij za informacijo, ki se nanaša na zbirne podatke, organ pa s takšnim dokumentom ne razpolaga in ga ni dolžan ustvariti na zahtevo prosilca, v zvezi z 2. in 4. točko zahteve pa za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej da se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Na podlagi pritožbe prosilca je IP z odločbo, št. 090-177/2015/14 z dne 24. 9. 2015, omenjeno odločbo organa odpravil in mu zadevo vrnil v ponovni postopek zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve materialnega prava ter pravil postopka (med drugim nejasnost dejstev in razlogov v zvezi z zbirnimi podatki oziroma zatrjevanim neobstojem dokumentov ter v zvezi s poslovno skrivnostjo, nejasnost zahtevanega načina seznanitve z informacijami s strani prosilca, bistvene kršitve pravil postopka glede stranske udeležbe, pomanjkljivo obrazložena odločba).V ponovnem postopku je po pozivu organa z dne 12. 10. 2015 prosilec z vlogo z dne 16. 10. 2015 opredelil način seznanitve z zahtevanimi informacijami, in sicer zahteva kopije vseh zaprošenih dokumentov na naslov BT Invest, d. o. o. – v likvidaciji, Hacquetova 8, 1000 Ljubljana. V zvezi z vabilom organa z dne 12. 10. 2015 je družba GIO, katere likvidacijski upravitelj je navedena odvetniška družba, z vlogo z dne 20. 10. 2015 priglasila stransko udeležbo, pri čemer je uvodoma opozorila, da prosilca oziroma družbo BT Invest, d. o. o. – v likvidaciji, v skladu s podatki poslovnega registra zastopa kot likvidacijski upravitelj družba Šiva, d. o. o., zastopnik katere pa je g. Marko Samastur. Navaja tudi, da če je vlagatelj zahteve pravilno zastopan, ne vidi zadržkov, da organ posreduje skupni znesek plačil likvidacijskemu upravitelju in kopije pogodbe o vodenju likvidacijskega postopka po stanju na dan 15. 5. 2015, da pa novih dokumentov ni dolžan ustvarjati. Organ je izdal novo odločbo, št. 2015015488/ASL z dne 21. 10. 2015, ki je predmet tega pritožbenega postopka (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je posredovanje zahtevanih informacij delno zavrnil, in sicer s prvo alinejo izreka glede stanja likvidacijskega premoženja družbe GIO na dan 15. 5. 2015 (1. točka zahteve), z drugo alinejo izreka glede podatka, koliko je družba GIO plačala odvetniški družbi za vodenje likvidacijskega postopka do 15. 5. 2015 (del 2. točke zahteve) in s tretjo alinejo izreka glede vloženih tožb do 15. 5. 2015 (3. točka zahteve). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da organ kot eden od družbenikov družbe GIO nima nobene informacije oziroma dokumenta o stanju njenega likvidacijskega premoženja na dan 15. 5. 2015, ker kakršnegakoli tovrstnega dokumenta ni izdelal sam, niti ga ni pridobil od drugih oseb. Navaja, da prav tako ne razpolaga z informacijo o tem, koliko je družba GIO plačala odvetniški družbi za vodenje likvidacijskega postopka do 15. 5. 2015, ker dokumenta s takšno vsebino sam organ ni izdelal, niti ga ni pridobil od drugih oseb. Enako navaja tudi glede vloženih tožb, tj. da nobene od zahtevanih informacij v tej zvezi ne izdeluje sam in jih tudi ne pridobiva od drugih oseb. Organ še dodaja, da se vse informacije in dokumenti, ki se nanašajo na poslovanje in postopek likvidacije družbe GIO, nahajajo na naslovu te družbe in ne pri organu; o aktivnostih družbe D.S.U. v zvezi s tožbami, ki jih vlaga, pa organ ne izdeluje dokumentov in jih tudi ne pridobiva od drugih oseb, zato jih zaradi njihovega neobstoja prav tako ne more posredovati prosilcu; zahtevanih informacij tudi v računalniških bazah nima, zato ne more opraviti niti njihovega priklica iz tovrstne zbirke. Zaključuje, da informacijo javnega značaja po ZDIJZ predstavlja samo dokument, ki že obstaja, in da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, s katerimi razpolagajo, niso pa dolžni ustvarjati in/ali pridobivati novih informacij (dokumentov), ki jih v času zahteve nimajo. Kot prilogi izpodbijane odločbe sta navedeni fotokopiji zapisnika skupščine GIO in pogodbe o vodenju likvidacijskega postopka. Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri uvodoma meni, da je tudi tokratna odločitev organa nezakonita in da predstavlja neutemeljeno omejevanje pravic, ki jih ima prosilec po ZDIJZ. V zvezi z navedbo organa, da organ ne razpolaga z nobenim dokumentom, ki bi vseboval informacije iz njegove zahteve glede družbe GIO, ker se nahajajo na naslovu te družbe in ne pri organu, ponovno opozarja, da je organ večinski družbenik družbe GIO in zato ne more biti dvoma, da s tovrstnimi podatki razpolaga oziroma bi moral razpolagati, saj mu je likvidacijski upravitelj dolžan redno poročati o poteku likvidacijskega postopka in o stanju premoženja ugašajočega subjekta ter ga seznanjati z vso zadevno dokumentacijo in predstavnike organa obveščati tudi o pravdnih in drugih sodnih postopkih, ki so bili, so in bodo v breme likvidacijske mase sproženi v imenu družbe GIO. Navaja, da je organ dolžan vršiti nadzor nad porabo javnega denarja in s tem denarjem upravljati skrbno, odgovorno, gospodarno in transparentno, pri čemer je način upravljanja s premoženjem, pri katerem organ ni seznanjen oziroma si ne prizadeva seznaniti se z dokumenti in podatki, ki se nanašajo na upravljanje z lastnim premoženjem, vse prej kot skrbno, odgovorno in gospodarno; če z zahtevanimi informacijami res ne razpolaga, pa bi moral razpolagati, to predvsem obremenjuje organ in kaže način poslovanja, ki ni skladen z veljavnimi predpisi. Ocenjuje, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj jih je dolžan pridobiti in je k temu po veljavnih predpisih in standardih tudi zavezan, zavezanci pa so v skladu s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti (vsaj delni) dostop do obstoječih informacij, zato je njegovi prošnji treba (vsaj delno) ugoditi. Po mnenju prosilca iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja utemeljena domneva, da organ ni odločil pravilno in zakonito, saj je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo o predmetni zadevi odločeno. Navaja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil določbe materialnega prava, s tem pa posledično bistveno kršil pravila postopka, zato bi bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti spremeniti ali odpraviti. Poudarja tudi, da se organ kot državna institucija ne bi smel izogniti nadzoru javnosti in bi zanj še posebej moralo veljati načelo transparentnosti delovanja, saj upravlja izključno z državnim oziroma javnim premoženjem. Navaja še, da če se organ kot zavezanec po ZDIJZ svojim obveznostim do prosilcev poskuša izogniti na način, da informacije javnega značaja odstopa ali prepušča drugim subjektom, oziroma pomembne dokumentacije ne prevzame od subjektov, ki niso zavezanci po ZDIJZ, to pomeni obid zakona oziroma izigravanje predpisov, takšno ravnanje pa je nedopustno. Vztraja pri svoji prvotni zahtevi in pričakuje, da bo organ ponovno razmislil o svoji odločitvi in jo ustrezno spremenil na način, da bo zahtevi prosilca ugodil in mu posredoval zahtevane informacije, v nasprotnem primeru pa naj se pritožba odstopi v reševanje IP, ki naj o zadevi dokončno odloči. Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe ter ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi, ter jo skupaj z zahtevo in izpodbijano odločbo odstopil IP. Na podlagi poziva IP z dne 13. 11. 2015 je organ 18. 11. 2015 poslal še ostalo oziroma dodatno spisno dokumentacijo. Ker iz spisne dokumentacije ni bilo razvidno, da bi organ predmetno pritožbo prosilca poslal tudi stranskemu udeležencu, tj. družbi GIO oziroma njenemu likvidacijskemu upravitelju – odvetniški družbi, mu jo je 23. 11. 2015 na podlagi četrtega odstavka 246. ZUP poslal IP. Družba GIO v odgovoru na pritožbo z dne 2. 12. 2015 predlaga, da IP pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Uvodoma ugovarja pritožbeni navedbi, da je organ zavrnil posredovanje zahtevanih informacij, saj je zahtevo prosilca zavrnil le v določenem delu, in to iz razloga, ker ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo, takšna odločitev organa pa je pravilna. Navaja, da iz samega ZDIJZ ne izhaja, da bi moral zavezanec dokumente šele ustvariti, da bi ustregel zahtevi, takšne dolžnosti zavezanec nima in je dolžan posredovati le informacije in dokumente, s katerimi razpolaga. Zaključuje, da prosilec opisanega argumenta za zavrnitev niti ne izpodbija, osredotoča se predvsem na to, katere dokumente bi organ moral imeti in kako bi moral upravljati svoje naložbe ter katere dokumente za to bi moral zahtevati, kar pa ni stvar ZDIJZ, tako da ne navaja nobenih pravno-relevantnih razlogov za ugoditev njegovi pritožbi.Pritožbi je bilo treba delno ugoditi iz naslednjih razlogov:IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, preizkusi izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, saj 63. člen Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljevanju ZSDH–1) izrecno določa, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da se glede postopka tega posredovanja in dolžnosti zavezanca uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Glede na to, da je ena temeljnih nalog organa upravljanje naložb (npr. 1., 18. in 19. člen ZSDH–1), ki po 3. členu ZSDH–1 med drugim obsega tudi uresničevanje pravic delničarja ali družbenika ali vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in drugimi predpisi, tudi ni sporno, da gre pri zahtevanih informacijah v zvezi z likvidacijskim postopkom družbe, katere (največji) družbenik po podatkih sodnega/poslovnega registra je organ, za informacije iz delovnega področja organa.V zvezi z dvomom oziroma opozorilom družbe GIO glede pravilnosti zastopanja prosilca, ker je zastopnik družbe Šive, d. o. o., ki je likvidacijski upravitelj družbe BT Invest, d. o. o. – v likvidaciji, (ki je vložila zahtevo) Marko Samastur, podpisnik zahteve pa je g. …, IP ugotavlja, da je vlagatelj zahteve oziroma prosilec pravilno zastopan, saj je spisni dokumentaciji priloženo notarsko overjeno pooblastilo z dne 28. 9. 2011, ki velja do vključno 1. 5. 2016, s katerim družba BT Invest, d. o. o. – v likvidaciji, ki jo zastopa likvidacijski upravitelj Šiva, d. o. o., njega pa direktor Marko Samastur, pooblašča g. …, da v najširšem po zakonu dopustnem obsegu zastopa družbo BT Invest, d. o. o. – v likvidaciji. Ker sta prilogi izpodbijane odločbe zahtevana pogodba in zapisnik, je organ očitno zahtevi v delu 2. točke (ki se nanaša na posredovanje pogodbe), in v 4. točki (glede posredovanja zapisnika) ugodil. Sporno je tako samo še, ali je organ pravilno zavrnil zahtevo za posredovanje informacij iz 1. točke (glede stanja likvidacijskega premoženja družbe GIO na dan 15. 5. 2015), dela 2. točke (koliko je družba GIO plačala odvetniški družbi za vodenje likvidacijskega postopka do vključno 15. 5. 2015) in iz 3. točke zahteve (informacije v zvezi z vloženimi tožbami do 15. 5. 2015), iz razloga, ker s temi informacijami oziroma dokumenti naj ne bi razpolagal.Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. K 1. točki izreka (glede dela 2. točke zahteve prosilca)Kot izhaja iz omenjenih določb 1. in 4. člena ZDIJZ in kot to navaja tudi organ v izpodbijani odločbi, organu ni treba ustvariti ali pridobiti dokumenta, ki ga v času zahteve oziroma v času odločanja nima. ZDIJZ namreč zagotavlja pravno varstvo le glede informacij oziroma dokumentov, ki dejansko že obstajajo. Prav tako organi niso dolžni neobdelanih ali razpršenih podatkov iz obstoječih dokumentov posebej obdelovati in prosilcem zagotavljati razna pojasnila, obrazložitve, komentarje, analize ipd. Vendar je treba zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati v duhu namena ZDIJZ oziroma zagotavljanja čim večje transparentnosti organov oziroma zavezancev javnega sektorja, zato je dolžnost organov, da pri obravnavanju zahteve prosilca, seveda v razumnih okvirih oziroma mejah, kar je stvar presoje v vsakem primeru posebej, prosilcu omogočijo dostop do dokumentov, ki jih imajo v zvezi z zahtevanimi informacijami, tudi če le-ti niso v takšni zbirni obliki, kot jih želi prosilec, je pa na njihovi podlagi mogoče pridobiti zbirno informacijo, ki je predmet zahteve prosilca. Organ mora torej po ustaljenem stališču IP (npr. odločba IP. št. 021-18/2008/2 z dne 28. 4. 2008, 021-44/2008/2 z dne 23. 4. 2008) prosilcu dati tiste informacije – tj. sestavine ali osnovne podatke za zahtevane informacije, na podlagi katerih si lahko prosilec sam sestavi, oblikuje ali pridobi želeno informacijo.Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena tega zakona, je namreč zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Namen ZDIJZ je tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (šesti odstavek 1.a člena ZDIJZ). Pri tem ne gre pozabiti, da ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacije javnega značaja (drugi odstavek 39. člen Ustave Republike Slovenije).Po drugem odstavku 15. člena ZDIJZ se za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer se po slednjem zakonu v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ izvaja tudi postopek s pritožbo. Zato je treba pri obravnavanju zahteve po ZDIJZ upoštevati tudi temeljno načelo varstva pravic strank (in varstvo javnih koristi) iz 7. člena ZUP. Po tem členu morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom (prvi odstavek), organ pa mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu (četrti odstavek). Po mnenju IP je torej treba, upoštevajoč namen ZDIJZ in omenjeno temeljno načelo ZUP, kljub temu, da prosilec zahteva informacijo oziroma dokument, ki kot tak s točno zahtevano enotno, zbirno, skupno ipd. informacijo pri organu ne obstaja, takšno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati tako, da se prosilcu omogoči dostop do dokumentov, s katerimi organ razpolaga in ki se vsebinsko nanašajo na zahtevo prosilca oziroma predstavljajo podlago za pridobitev takšne enotne informacije, ki je predmet zahteve prosilca. Drugače bi bilo obravnavanje zahtev prosilcev preveč togo oziroma pretirano natančno, posebno ob zavedanju, da prosilci večinoma ne poznajo podrobnejšega delovanja organov oziroma vrst in tipov dokumentov, ki jih organi ustvarjajo in ki jih torej lahko (uspešno) zahtevajo, ter da zahtevo po določeni informaciji oblikujejo tudi v obliki vprašanja, zahtevanega pojasnila oziroma odgovora, organ pa po ZDIJZ ni dolžan odgovoriti oziroma pripraviti posebnega odgovora, tj. ustvariti dokumenta. Zato je potrebna osredotočenost na vsebino zahtevane informacije oziroma na prizadevanje za to, da se posreduje (vsaj kakšna) informacija, ki po kvaliteti (vsaj v določeni meri) ustreza zahtevani informaciji oziroma ki po vsebini (vsaj deloma) odgovarja na zastavljeno vprašanje oziroma zahtevo. IP sicer niso znana dejstva in okoliščine, ki bi v obravnavani zadevi utemeljevale dvom v resničnost izjave zavezanca, da z dokumentom, ki bi vseboval prav zbirno informacijo v smislu enotnega zneska, koliko je družba GIO plačala odvetniški družbi za vodenje likvidacijskega postopka do vključno 15. 5. 2015, ne razpolaga. Kakšnih takšnih dejstev ne zatrjuje niti prosilec, niti jih ni mogoče utemeljiti zgolj na podlagi zatrjevanja prosilca, da bi takšne dokumente organ moral imeti, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju pri obrazložitvi 2. točke izreka te odločbe. Vendar IP ugotavlja, da se v spisni dokumentaciji nahajajo listine oziroma podatki, ki se po vsebini nanašajo na omenjeno zahtevano informacijo, oziroma ki dajejo podlago za ugotovitev le-te. Priložena je namreč tudi korespondenca med organom in odvetniško družbo, iz katere izhaja, da je odvetniška družba na zahtevo organa z dne 27. 7. 2015 (v zvezi s prejšnjim pritožbenim postopkom pri IP) le-temu 6. 8. 2015 poslala zahtevane kopije plačanih računov, ki jih je izdala družbi GIO v zvezi z vodenjem likvidacijskega postopka in ki so navedeni v 1. točki izreka te odločbe (v nadaljevanju omenjen/i račun/i), pri čemer je v spremnem elektronskem sporočilu med drugim sicer navedla, da sama vsebina računa predstavlja poslovno skrivnost v skladu s 40. členom Zakona o gospodarskih družbah in da se ne sme razkrivati tretjim osebam. IP še pripominja, da je ta korespondenca potekala po izdaji prvotne odločbe organa z dne 19. 6. 2015 oziroma po odstopu pritožbe zoper slednjo odločbo IP, tako da ni mogla biti predmet omenjene prvotne odločbe organa, po njeni odpravi pa se lahko oziroma mora upoštevati v zvezi z izdajo predmetne izpodbijane odločbe. Res je, da organ po ZDIJZ ni (bil) dolžan sam obdelovati omenjenih računov in torej ugotavljati, koliko je po njih družba GIO (skupno) plačala odvetniški družbi, kar ozko gledano zahteva prosilec. Organ bi samoiniciativno to seveda lahko storil in (če ne obstajajo kakšni posebni zadržki) prosilcu odgovoril oziroma mu posredoval takšno zbirno informacijo, saj ZDIJZ ne prepoveduje, da organ prosilcu podaja (dodatna) pojasnila, utemeljitve, odgovore ipd. Tudi bi lahko organ, če je že restriktivno in ultimativno štel za predmet zahteve samo enotni znesek plačil odvetniške družbe družbi GIO, prosilcu sporočil, da razpolaga s kopijami omenjenih računov, iz katerih so razvidni zneski posameznih plačil, ki torej razčlenjeno predstavljajo to zahtevano informacijo. Vendar če organ tega ni storil oziroma četudi ga ZDIJZ k temu ne zavezuje, pa zgolj dejstvo, da organ ne razpolaga z zbirno oziroma enotno informacijo, ki jo zahteva prosilec, nikakor ne more in ne sme biti razlog za popolno zavrnitev zahteve, če organ razpolaga s podatki, ki bi prosilcu omogočali sestavo oziroma izdelavo zahtevane informacije, kot to v obravnavani zadevi omogočajo omenjeni računi. Čeprav organ torej ne razpolaga z dokumentom, v katerem je eksplicitno navedena informacija o tem, koliko je družba GIO plačala odvetniški družbi za vodenje likvidacijskega postopka do 15. 5. 2015, je treba upoštevati, da razpolaga z dokumenti, tj. s posameznimi računi o teh plačilih, ki nedvomno predstavljajo podlago za izdelavo tovrstne enotne oziroma zbirne informacije. Zato je IP te račune obravnaval kot dokumente, ki ustrezajo vsebini zahtevane informacije, hkrati pa izpolnjujejo vse kriterije za informacijo javnega značaja v smislu prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ (informacije izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo se v obliki dokumentov, ki jih je organ pridobil od drugih oseb, in organ z njimi razpolaga).IP je v nadaljevanju tako presojal in odločil, katere podatke na omenjenih računih je treba razkriti, upoštevajoč pri tem predmet zahteve, navedbe družbe GIO in določbe ZDIJZ, tako da je, kot je podrobneje obrazloženo v nadaljevanju, uporabil institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Na podlagi te določbe se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme po 6. členu ZDIJZ, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, te informacije izločijo iz dokumenta in seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.Upoštevajoč zahtevo prosilca je na računih treba razkriti podatek, iz katerega je razvidno, da gre za račun, ki ga je odvetniška družba (izdajatelj računa) izstavila družbi GIO (naslovnik računa) in to v zvezi z vodenjem likvidacijskega postopka, zaradi česar je treba razkriti tudi vrsto zaračunanega blaga oziroma storitev tako, da se razkrije celotna vrstica vsakega računa, ki se glasi »Na podlagi Pogodbe o vodenju likvidacijskega postopka z dne 16. 8. 2011 /in Ankesa/ vam zaračunamo:« (pravilno aneksa, op. IP – na računih od 2. 8. 2013 je namreč kot podlaga poleg pogodbe naveden tudi aneks). Podrobnejša specifikacija zaračunanih postavk niti ni predmet zahteve (je le plačilo, po vrednosti), zato se ne razkriva (vsebine ali tudi zneska) razčlenjenih postavk računa. Bistvena informacija oziroma bistvo zahtevane informacije pa predstavlja vrednost plačil, zato je treba razkriti tudi znesek računa (tj. celotno vrstico »Za plačilo EUR:« z zneskom). Zaradi lažje identifikacije oziroma določljivosti je IP odločil, da se razkrije tudi številka posameznega računa in njegov datum, ki sama po sebi ne razkrivata nobenega vsebinskega podatka, ki bi lahko bil sporen z vidika poslovne skrivnosti ali druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, upoštevajoč zlasti, da je sam obstoj predmetnega poslovnega razmerja oziroma pogodbo organ že razkril. Zaradi avtentičnosti računov in upoštevajoč, da je podpisnik računa direktor odvetniške družbe in kot tak tudi vpisan v sodni/poslovni register oziroma da je tudi podpisnik že razkrite pogodbe oziroma aneksa, je IP razkril tudi podpisnika računov. Glede na to, da je na vsakem posameznem računu (na vrhu ali na koncu) odtisnjena tudi štampiljka »PLAČANO« z datumom plačila, prosilca pa zanima/jo prav plačilo/plačila in to v obdobju po sklenjeni pogodbi oziroma po prevzemu vodenja likvidacijskega postopka s strani odvetniške družbe do 15. 5. 2015, je IP odločil, da se na računih razkrije tudi ta štampiljka, iz katere je razvidno, katerega dne je bil račun tudi plačan oziroma da gre za plačilo znotraj predmetnega obdobja.Navedene razkrite informacije ne morejo biti sporne niti z vidika navedb družbe GIO, saj le-ta v priglasitvi stranske udeležbe z dne 20. 10. 2015 ne nasprotuje oziroma ne vidi zadržkov za posredovanje pogodbe. Iz tega izhaja, da tudi za družbo GIO ne more biti vprašljivo, da se razkrije obstoj samega poslovnega razmerja oziroma temeljne sestavine vsakega računa: izdajatelj in naslovnik, vrsta zaračunanega blaga oziroma storitev v smislu, da je račun izdan na podlagi pogodbe (oziroma kasneje sklenjenega aneksa), s čimer se torej niti ne razkrije podrobnejša vsebina računa oziroma posamezne zaračunane postavke (ki, kot že omenjeno, niti niso predmet zahteve). IP tudi meni, glede na prej navedeno, da tudi za družbo GIO ne more biti vprašljiv dostop do številk in datumov omenjenih računov ter podpisnika in navedene štampiljke z datumom plačila. Glede vrednosti oziroma zneska pa v omenjeni priglasitvi stranske udeležbe družba GIO izrecno omenja, da ne vidi zadržkov za posredovanje (le) skupnega zneska plačil odvetniški družbi, ne omenja pa sicer posameznih zneskov, čeprav so (vsaj) mesečni pavšalni zneski razvidni že iz same pogodbe (oziroma aneksa), razkritju katere družba GIO ne nasprotuje, tako da ni razviden nobeden razumen razlog, da ne bi bili (vsaj) v tem obsegu razkriti tudi računi oziroma ti zneski na posameznem računu. IP še dodaja, da družba GIO, ki je v spremnem dopisu k posredovanju omenjenih računov organu sicer navedla, da vsebina računov predstavlja poslovno skrivnost, v omenjeni priglasitvi stranske udeležbe le-te ni podrobneje utemeljila oziroma obrazložila, tako da ni razvidno, da bi poslovno skrivnost sploh (še) uveljavljala oziroma da bi se izrekla za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij zaradi obstoja morebitne druge izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pa glede na v nadaljevanju navedeno niti ni bistveno oziroma odločilno.Četudi bi namreč družba GIO oziroma odvetniška družba glede omenjenih računov uveljavljala poslovno skrivnost ali katero drugo predpisano izjemo iz slednje določbe ZDIJZ, pa IP opozarja na tretji odstavek 39. člena ZGD–1, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo med drugim določiti podatki, ki so po zakonu javni, oziroma opozarja na 4.a in 6.a člen ZDIJZ, ki se nanašata na informacije javnega značaja oziroma javne podatke poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar je IP izpostavil tudi že v svoji prejšnji odločbi. Po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava tudi informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Pri tem 6.a člen ZDIJZ v prvem odstavku določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (ki taksativno našteva izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, med katerimi je tudi poslovna skrivnost), dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer za podatke o vrsti posla, o pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, datumu in trajanju posla ter enake podatke iz aneksa k pogodbam. V skladu s tretjim odstavkom 6.a člena ZDIJZ lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena tega zakona, ne glede na določbo prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka tega člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. Zgoraj navedeni taksativno našteti podatki (iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ), torej podatek o vrsti posla, o pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih plačil, o datumu in trajanju posla (enaki podatki iz aneksa k pogodbi), so tako absolutno javni in zakon pri tem izjem ne po 6. členu ne po tretjem odstavku 6.a člena ZDIJZ ne dopušča (torej tudi ne glede na to, če gre za poslovno skrivnost), oziroma za te, sicer ozko opredeljene podatke, po določbah ZDIJZ (oziroma posledično tudi ZGD–1) ni mogoče ugotoviti izjeme poslovne skrivnosti oziroma obstoja nobene izjeme, ki bi preprečevala dostop do teh podatkov. Družba GIO je vpisana v register zavezancev za informacije javnega značaja po 3.b členu ZDIJZ, objavljen na spletni strani AJPES, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. V skladu s petim odstavkom 1.a člena ZDIJZ je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (torej ne glede na to, da so nastale pred uveljavitvijo teh zakonskih določb, predpisanih z novelo ZDIJZ-C (Uradni list RS, št. 23/14) z začetkom veljavnosti 17. 4. 2014 – odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. II U 317/2014-12 z dne 19. 8. 2015). Prosilec zahteva informacijo, koliko je družba GIO plačala odvetniški družbi za vodenje likvidacijskega postopka do vključno 15. 5. 2015, kar pomeni, da je relevantno obdobje od 1. 9. 2011, ko je odvetniška družba postala likvidacijski upravitelj družbe GIO (tretja alineja 1. člena in 10. člen pogodbe, izpis iz sodnega/poslovnega registra glede oseb, pooblaščenih za zastopanje), do 15. 5. 2015. V vsem tem obdobju pa so po podatkih sodnega/poslovnega registra večinski delež družbe GIO, tj. več kot 99 %, imele osebe javnega prava: organ in Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja (njun status javnopravnega subjekta je ugotovilo že Vrhovno sodišče Republike Slovenije, npr. v sodbah, št. I UP 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 in X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009) ter D.S.U. (po podatkih sodnega/poslovnega registra na spletni strani AJPES v 100 % lasti Republike Slovenije), tako da je družba GIO po prvi alineji drugega odstavka 1a. člena ZDIJZ zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in je bila takšen subjekt tudi v času nastanka zahtevanih informacij. Po podatkih sodnega/poslovnega registra je enako stanje tudi ob izdaji te odločbe, saj imajo osebe javnega prava 99,95810 % poslovnih deležev družbe GIO.Glede na to, da gre pri predmetni pogodbi za svetovalne oziroma druge intelektualne storitve (pogodba se nanaša na pravno svetovanje oziroma opravljanje pravnih, finančnih idr. intelektualnih storitev v zvezi z vodenjem likvidacijskega postopka), je po omenjenih določbah 6.a člena ZDIJZ torej, poleg pogodbenih strank in vrste posla, absolutno javna tudi višina posameznih izplačil, kar pomeni, da ne more biti sporno razkritje posameznih zneskov plačil na posameznih računih. V povezavi s tem, da so absolutno javni tudi podatki o datumu in trajanju posla in da prosilec zahteva informacije o plačilu za točno določeno obdobje, ne more biti sporno tudi razkritje, kdaj je bil račun plačan. Pri tem se IP smiselno navezuje tudi na četrti odstavek 10.a člena ZDIJZ, v skladu s katerim Uprava za javna plačila na svoji spletni strani objavlja transakcije, ki so jih opravili določeni registrirani zavezanci iz prvega odstavka tega člena (javni gospodarski zavodi, javna podjetja po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, gospodarske družbe s 100 % deležem oseb javnega prava), poleg zneska in namena plačila ter prejemnika tudi datum transakcije. Zaradi absolutne javnosti navedenih podatkov, ki že po vsebini oziroma obsegu ustrezajo zahtevani informaciji, IP tako niti ni ugotavljal, ali bi v zvezi z njimi obstajale oziroma ali so podane kakšne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno IP ugotavlja, da izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da organ ne razpolaga z (nobenim) dokumentom o tem, koliko je družba GIO plačala odvetniški družbi za vodenje likvidacijskega postopka do vključno 15. 5. 2015 (del 2. točke zahteve), ki pa zaradi obstoja omenjenih računov ni pravilna oziroma ne drži. Zato je IP odločil, da je organ prosilcu dolžan posredovati omenjene račune z razkritimi določenimi podatki, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP še dodaja, da prosilec v pritožbi sicer navaja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil določbe materialnega prava, teh pritožbenih ugovorov pa razen ocene, da organ z dokumenti razpolaga, podrobneje ne utemeljuje. Vendar prosilcu razpolaganje organa z omenjenimi računi niti ni moglo biti poznano, če s tem ni bil seznanjen. Zato je IP v skladu s temeljnim načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP, po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, ugotovil, da se v spisu nahajajo dokumenti oziroma omenjeni računi, ki so nedvomno pomembni za odločitev o delu navedene točke zahteve prosilca oziroma ki omogočajo dostop do zahtevane informacije, zato je odločbo utemeljil na njihovi podlagi (sicer lahko IP pridobi dokumentacijo, ki se nanaša na zahtevane informacije, tudi v okviru t. i. ogleda in camera po 11. členu ZIntP). Tako organ kot tudi družba GIO oziroma odvetniška družba pa so bili pred izdajo te odločbe, kot je že omenjeno oziroma kot izhaja iz spisne dokumentacije, z omenjenimi računi že seznanjeni. K 2. točki izreka (glede 1. in 3. točke zahteve)Organ je v izpodbijani odločbi ugotovil, da nima nobene informacije glede stanja likvidacijskega premoženja družbe GIO na dan 15. 5. 2015 (1. točka zahteve) in v zvezi z vloženimi tožbami do 15. 5. 2015 (3. točka zahteve) oziroma da kakršnegakoli tovrstnega dokumenta ni izdelal sam niti ga ni pridobil od drugih oseb niti jih nima v računalniških bazah, zato ne more opraviti njihovega priklica iz tovrstne zbirke. IP sicer pritrjuje pritožbeni navedbi, da bi za organ še posebej moralo veljati načelo transparentnosti delovanja, kar je IP podrobneje, glede na nesporen javnopravni status organa, obrazložil in utemeljil že v svoji prejšnji odločbi, tudi s sklicevanjem na določene določbe ZSDH–1, npr. 1. člen (vsebina in namen zakona, med drugim tudi pregleden sistem upravljanja naložb), 8. člen (načelo preglednosti) in 63. člen (dostop do informacij javnega značaja). Enako pa IP navaja tudi, da prosilec tudi v tej predmetni pritožbi le pavšalno zatrjuje, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in pritožbene navedbe v zvezi s tem opira predvsem na to, da bi organ z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati oziroma da bi jih bil dolžan pridobiti. Družba GIO tako upravičeno opozarja, da zaradi tega pritožba ne navaja nobenih pravno relevantnih razlogov.Prosilec namreč ne navaja nobenih konkretnih dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo možno zaključiti, da dokumentacija dejansko obstaja in da je organ prosilcu noče posredovati oziroma da mu jo prikriva. Tudi IP glede tega dela zahteve niso znana nobena dejstva in okoliščine, ki bi utemeljevale dvom v resničnost izjav organa. Zato ni nobenega razumnega in prepričljivega razloga za dvom v navedbe organa, da z navedeno zahtevano dokumentacijo ne razpolaga (torej drugače kot pri 1. točki izreka te odločbe), kar je dodatno utemeljeno še v nadaljevanju. Predmetne informacije o stanju likvidacijskega premoženja in vloženih tožbah prosilec namreč decidirano zahteva na dan 15. 5. 2015, torej na točno določen dan sredi meseca, ko se običajno sicer ne sestavljajo npr. računovodski izkazi oziroma (pol)letna poročila, iz katerih bi morebiti bile razvidne vsaj kakšne predmetne zahtevane informacije, prosilec pa z ničemer ne izkazuje, da se zahtevane informacije izdelujejo po stanju na točno ta dan. Kot je IP sicer načelno navedel že v svoji prejšnji odločbi in pri obrazložitvi 1. točke izreka te odločbe, organ v zvezi z navedenimi informacijami ni dolžan posebej na zahtevo prosilca pridobivati dokumentov in ugotavljati, kakšno je bilo stanje premoženja družbe GIO točno na dan 15. 5. 2015 oziroma v zvezi s tem morebiti npr. celo izdelati bilanco stanja ali izkaz poslovnega izida oziroma druga poslovna poročila ipd., ali pa zahtevati podatke o vloženih tožbah od družbe D.S.U., ki jih po navedbah organa vlaga, ter pripraviti posebno analizo vloženih tožb, torej pripraviti kompleksne oziroma vsestranske informacije. Pritožbeni postopek po ZDIJZ ni namenjen temu, da bi organ prisilil k posebni izdelavi takšnih informacij oziroma dokumentov, četudi bi obstajala podlaga za njihov obstoj oziroma četudi bi jih bil organ dolžan imeti, niti temu, da bi se organu naložilo, da pridobi dokumentacijo, s katero ne razpolaga – takšne pristojnosti oziroma pravne podlage IP nima. Niti tovrstni pritožbeni postopek ni namenjen ugotovitvi, da bi organ z določenimi informacijami moral razpolagati, oziroma ali obstajajo upravičeni razlogi, zakaj organ zahtevanih dokumentov nima, in ali je takšno ravnanje organa pravilno in zakonito. Način poslovanja oziroma izpolnjevanje obveznosti organa, ki mu jih nalagajo posamezni področni predpisi oziroma materialnopravna zakonodaja, in morebitne kršitve teh obveznosti se lahko ugotavljajo in sankcionirajo samo po teh (drugih) predpisih, ne pa v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ. Tako le z golim zatrjevanjem, da bi organ zahtevane informacije moral imeti, ali bi jih za izvajanje svojih pooblastil oziroma nalog moral pridobiti, ni mogoče dokazovati, da organ tudi dejansko razpolaga s temi informacijami in jih kljub temu prosilcu oziroma IP ne posreduje. Takšna stališča izhajajo npr. tudi iz odločbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. I U 512/2010 z dne 7. 12. 2011, in sicer da zakonodajalec v ZDIJZ ni uredil mehanizmov, preko katerih bi prosilec prišel do zahtevane informacije, ki je organ nima, oziroma, je še ni izdelal in jo mora izdelati in potem posredovati prosilcu; da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti oziroma da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazovati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu; da v upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ.IP še dodaja, kot omenja tudi organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je treba upoštevati, da se vse zahtevane informacije nanašajo na podatke o premoženju družbe GIO – tj. druge družbe (ne organa) oziroma na vodenje likvidacijskega postopka druge družbe (ne organa), pri čemer je ta druga družba samostojna pravna oseba. Res je organ (le) največji družbenik te družbe, vendar to samo po sebi ne more pomeniti, da organ sam razpolaga z vsemi dokumenti vsake družbe, katere delničar oziroma družbenik je, oziroma v kateri upravlja zaupane naložbe. Po 3. členu ZSDH–1 upravljanje naložb med drugim obsega sicer tudi uresničevanje pravic delničarja ali družbenika ali vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in drugimi predpisi, tako da organ sicer ima (lažji) dostop do dokumentov teh družb, če jih posebej zahteva (pravica družbenika do informacij in vpogleda po 512. členu Zakona o gospodarskih družbah), vendar kot že omenjeno, po ZDIJZ ni mogoče prisiliti organa, da določen dokument pridobi. Ali lahko organ pravilno, zakonito in uspešno opravlja svoje naloge tudi brez teh dokumentov, ki jih sicer zahteva prosilec, pa torej ni stvar ZDIJZ, ampak morebitnih postopkov oziroma uveljavljanja odgovornosti po drugih predpisih. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je bil postopek glede informacij iz 1. točke (kakšno je stanje likvidacijskega premoženja družbe GIO, d. o. o. – v likvidaciji, na dan 15. 5. 2015) in 3. točke zahteve prosilca (koliko sta D.S.U., d. o. o., in likvidacijski upravitelj vložila tožb, kakšen »izplen« je bil dosežen in kakšni so bili stroški do vključno 15. 5. 2015) pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. Zato je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo v tem, preostalem delu zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. SklepnoNa podlagi vpogleda v predložene dokumente je IP ugotovil, da je organ glede informacije iz dela 2. točke zahteve (koliko je družba GIO plačala odvetniški družbi za vodenje likvidacijskega postopka do vključno 15. 5. 2015) zmotno presodil listinske dokaze, oziroma da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja, saj je organ očitno zmotno štel, da se navedeni računi ne nanašajo na to zahtevano informacijo, ter posledično napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, tj. ZDIJZ. Glede na predložene in v izreku te odločbe navedene račune, zahtevani dokumenti namreč obstajajo in izpolnjujejo vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ter v razkritem obsegu (ob smiselni uporabi 7. člena ZDIJZ o delnem dostopu) predstavljajo absolutno javne podatke iz prvega oziroma tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ (v povezavi s prvim odstavkom 4.a člena ZDIJZ), zato bi moral organ v tem delu zahtevi ugoditi (prvi odstavek 22. člena ZDIJZ). Zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, drugo alinejo izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na omenjeni del 2. točke zahteve, odpravil ter sam rešil zadevo in odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, tj. da je organ prosilcu dolžan omogočiti dostop do navedenih računov, in sicer na način, kot je določen v tej točki izreka te odločbe.V preostalem delu (tj. glede informacij, kakšno je stanje likvidacijskega premoženja družbe GIO, d. o. o. – v likvidaciji, na dan 15. 5. 2015 iz 1. točke zahteve, ter koliko sta D.S.U., d. o. o., in likvidacijski upravitelj vložila tožb, kakšen »izplen« je bil dosežen in kakšni so bili stroški do vključno 15. 5. 2015 iz 3. točke zahteve), pa je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZeIP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca |
|