BT Invest d.o.o. - D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje d.o.o.
+ -Številka: 090-280/2015
Kategorije: Poslovna skrivnost, Kršitev postopka
POVZETEK:Organ, za katerega IP pojasnjuje tudi njegov javnopravni status, je z nadomestno odločbo delno zavrnil zahtevo prosilca (s prejšnjo odločbo jo je zavrnil v celoti), s katero je ta zahteval poslovni načrt organa za leto 2015 ter zapisnik nadzornega sveta organa o obravnavi le-tega. Organ je ugotovil, da s takim poslovnim načrtom ne razpolaga, da pa obstaja strateški načrt 2015–2017, pri čemer je prosilcu omogočil dostop do tistih podatkov tega načrta, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti (obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in so javno objavljeni v svetovnem spletu (v obliki skrajšanega strateškega načrta 2015–2017), v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. IP je pritožbi delno ugodil, saj je ugotovil, da je organ zmotno presodil, da predmetni strateški načrt (v tistem delu, kolikor ne gre za vsebino že javno objavljenega skrajšanega strateškega načrta) in zapisnik v celoti predstavljata izjemo poslovne skrivnosti (zatrjevana izjema obstaja namreč le v delu teh dokumentov, pri čemer pa ni podana nobena izjema od izjem oziroma za ta del dokumentov ni mogoče uporabiti drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). IP je sam rešil zadevo in izpodbijano odločbo delno odpravil (prvi odstavek 251. in 252. člena ZUP) ter odločil, da je organ prosilcu dolžan posredovati predmetni strateški načrt in zapisnik z v odločbi navedenimi prekritimi oziroma razkritimi informacijami. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnil (prvi odstavek 248. člena ZUP). IP je odpravil tudi pomanjkljivost glede v izreku izpodbijane odločbe manjkajoče obligatorne odločitve o odpravi prejšnje odločbe organa (bistvena kršitev določb postopka – 4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP). ODLOČBA:Številka: 090-280/2015/7Datum: 14. 3. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe BT Invest, d. o. o. – v likvidaciji, Hacquetova 8, 1000 Ljubljana, ki jo po pooblastilu likvidacijskega upravitelja ŠIVA, nepremičnine, d. o. o., Hacquetova 8, 1000 Ljubljana, zastopa g. …(v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 10. 2015, zoper odločbo D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., Dunajska 160, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 15. 10. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O :1. Pritožbi prosilca z dne 26. 10. 2015 se delno ugodi in se izpodbijana odločba D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., z dne 15. 10. 2015, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v 31 (enaintridesetih) dneh od prejema te odločbe v obliki fotokopij posredovati:1.1. Strateški načrt poslovanja za obdobje 2015–2017 iz junija 2015, s tem da prekrije:– 3. poglavje z naslovom »Analiza prednosti in slabosti« na 5. strani;– zadnje odstavke pri vsaki opisani nepremičnini v okviru podpoglavja 7.1. »Upravljanje premoženja – upravljanje z nepremičninami«, tj. zadnje odstavke pri naslovih »Nepremičnina Maribor Tezno, Zagrebška 20«; »Nepremičnina Smelt, Dunajska 160«; »Poslovni objekt F2 na Masarykovi 16«; »Poslovni objekt Forum 1, Cafova, Maribor« in »Poslovni objekt Kras, Postojna« (na 11. in 12. strani);– drugi odstavek podpoglavja 7.2.1. »Izpeljava privatizacijskih postopkov« v okviru podpoglavja 7.2. »Javna pooblastila«, ki se začne s stavkom »Predvidena je …« (na 14. strani);– zadnje odstavke v podpoglavjih 7.2.2. »Delnice in sredstva, rezervirana za denacionalizacijske upravičence« (na 15. strani), 7.2.5. »Prenos premoženja na podlagi 5. in 6. člena ZZLPPO« (na 16. in v nadaljevanju 17. strani) in 7.2.6. »Prenos premoženja na podlagi 6. člena ZZLPPO s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS in izvajanje pravnih poslov povezanih s tem premoženjem« (na 17. strani), vse v okviru podpoglavja 7.2. »Javna pooblastila«;– 8. poglavje »Finančni plan« (na straneh 19–32).1.2. zapisnik 54/2015 redne seje nadzornega sveta D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., 3. avgusta ob 15.30 uri, s tem da razkrije uvodne navedbe (označba zapisnika oziroma seje, vabljeni in udeleženci) na 1. strani, naslov 3. točke in sklep št. 4 (vključno s tem, kako je bil sprejet) na 2. strani ter zaključne navedbe (zaključek seje z uro, zapisovalka in podpisnik zapisnika) na 5. strani tega zapisnika.2. V preostalem delu (tj. v delu, kjer se v skladu s prejšnjo točko izreka informacije prekrijejo oziroma ne razkrijejo) se pritožba prosilca zavrne.3. Odločba organa z dne 7. 9. 2015 se odpravi. 4. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je na podlagi ZDIJZ pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 10. 8. 2015, s katero je zahteval:1. poslovni načrt za leto 2015 z morebitnimi spremembami in dopolnitvami,2. zapisnik nadzornega sveta, ki je obravnaval poslovni načrt s spremembami in dopolnitvami za leto 2015. Z odločbo z dne 7. 9. 2015 je organ zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da s poslovnim načrtom za leto 2015 ne razpolaga oziroma da obstaja dokument z nazivom Strateški načrt poslovanja za obdobje 2015–2017 (v nadaljevanju Strateški načrt 2015–2017)[1], ki vsebuje tudi načrt poslovanja organa v letu 2015, vendar je Strateški načrt 2015–2017, kot tudi zapisnik seje nadzornega sveta, na kateri ga je le-ta obravnaval, poslovna skrivnost.Na podlagi pritožbe prosilca z dne 15. 9. 2015 je organ izdal novo odločbo z dne 15. 10. 2015, ki je predmet tega pritožbenega postopka (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca deloma ugodil in prosilcu omogočil dostop do tistih podatkov iz Strateškega načrta 2015–2017, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti in so javno objavljeni v svetovnem spletu, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil (1. točka izreka). Odločil je tudi, da stroški postopka niso zaznamovani (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je ponovno proučil Strateški načrt 2015–2017 in ugotovil, da lahko sledi predlogu prosilca in uporabi institut delnega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. člena ZDIJZ, saj je iz njega možno izključiti del, ki vsebuje zaupne informacije, in sicer na način, da to ne da bi ogrozilo njihove zaupnosti. Tako je izključil konkretne podatke, in sicer tiste, ki se nanašajo na načrtovanje in izvajanje njegovih razvojnih, raziskovalnih, projektnih aktivnosti ter na rezultate teh aktivnosti, katerih razkritje nepooblaščenim osebam bi imelo negativen vpliv na konkurenčni položaj organa. Navaja, da se Strateški načrt 2015–2017 v skladu z drugim odstavkom 2. člena čistopisa pravilnika DSU o varovanju poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov in sklepom direktorja o določitvi poslovnih skrivnosti ter v skladu s prvim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – ZGD-1-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD–1) šteje v tem delu za poslovno skrivnost. Dodaja, da v skladu z ZGD–1 poslovna skrivnost niso samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja, temveč v enaki meri tudi podatki, katerih sporočanje neupravičeni osebi bi lahko škodilo konkurenčnemu položaju organa, pri čemer primeroma navaja oškodovanje, ki nastane, če dobavitelji poznajo načrtovane nabavne cene ali kupci načrtovane razlike v ceni. Zapisnik seje nadzornega sveta, na kateri je le-ta obravnaval Strateški načrt 2015– 2017, zaradi obravnave teh podatkov na sami seji, po mnenju organa prav tako šteje za poslovno skrivnost iz prej navedenih razlogov. Organ še navaja, da je v skladu s 1. točko prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11) iz Strateškega načrta 2015–2017 fizično izločil informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost, in Strateški načrt 2015–2017 v skrajšani verziji z naslovom Strateški načrt poslovanja za obdobje 2015–2017 /Temeljne usmeritve/ (v nadaljevanju Skrajšani strateški načrt 2015–2017) objavil tudi na spletnih straneh, tako da v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ tako objavljenih podatkov prosilcu ni treba posredovati. Poudarja, da informacije, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil, razkriva ločeno v skladu z 62. členom Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, 72/98 – odl. US, 12/99, 50/99 – ZPSPID, 79/01 in 80/04 – ZUARLPP; v nadaljevanju ZZLPPO), pri čemer so vsa poročila, ki jih pripravlja vsake tri mesece, javno objavljena v Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije in na spletni strani organa, načrtovani prilivi iz naslova dejavnosti javnih pooblastil organa v državni proračun pa so razvidni pod ustreznimi postavkami proračuna Republike Slovenije. Zaključuje, da ta izpodbijana odločba nadomesti njegovo odločbo z dne 7. 9. 2015, izdano v isti zadevi. Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 26. 10. 2015, v kateri navaja, da je delni dostop, ki sprva ni bil mogoč, postal izvedljiv šele po njegovi pritožbi, vendar meni, da je tudi tokratna odločitev organa nezakonita in da predstavlja neutemeljeno omejevanje pravic, ki jih ima prosilec po ZDIJZ. Glede varovanja poslovne skrivnosti oziroma navedb organa, da bi javna objava in posredovanje nekaterih podatkov, ki jih vsebuje zahtevani strateški načrt, imelo negativen vpliv na konkurenčni položaj organa, zaradi česar ti podatki štejejo za poslovno skrivnost (tudi predmetni zapisnik), meni, da je takšno stališče organa zmotno. Po njegovem mnenju je treba upoštevati, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju gospodarskega subjekta, ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj, niti podatki, ki so po zakonu javni. Opozarja, da ZGD–1 poslovno skrivnost priznava zgolj gospodarskim družbam in da je le-ta namenjena varstvu konkurenčnih prednosti podjetja na trgu; organ pa ni gospodarska družba in ne tekmuje na prostem trgu z drugimi gospodarskimi subjekti in tudi zato je sklicevanje na poslovno skrivnost neutemeljeno. Meni, da ustavno in zakonsko zagotovljeno pravico do dostopa do informacij javnega značaja zavezanci ne morejo in ne smejo omejevati z vsesplošnim (pavšalnim) sklicevanjem na varovanje nekakšnih »poslovnih skrivnosti«, ki po vsebini to niso, saj to predstavlja nedopusten odmik od načela transparentnosti poslovanja, kateremu bi morali biti še posebej zavezani subjekti, ki so v državni lasti in ki poslujejo z javnim denarjem, kar organ vsekakor je – skratka, ne more se kot poslovna skrivnost opredeliti vsaka informacija javnega značaja, katero želi organ iz kakršnihkoli razlogov skriti pred očmi javnosti in tako preprečiti nadzor nad njegovim delovanjem. Glede delnega dostopa oziroma javne objave zahtevanih podatkov navaja, da je pregledal spletno stran organa, na katero ga je ta napotil, vendar nikjer ni našel Skrajšanega strateškega načrta 2015–2017, niti poročil organa, ki jih pripravlja vsake tri mesece, natančnejših napotkov pa mu organ ni sporočil, tako da mu še nadalje onemogoča dostop do zahtevanih informacij in mu ne omogoča niti delnega dostopa. Sklepno ocenjuje, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti (vsaj delni) dostop do obstoječih informacij, zato je njegovi prošnji treba ugoditi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe po njegovem mnenju izhaja utemeljena domneva, da organ ni odločil pravilno in zakonito, saj je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo o predmetni zadevi odločeno, s tem pa je organ bistveno kršil pravila postopka, zato je treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti spremeniti ali odpraviti. Ob koncu posebej opozarja, da se organ kot državna institucija ne bi smel izogniti nadzoru javnosti in bi zanj še posebej moralo veljati načelo transparentnosti delovanja, saj razpolaga izključno z državnim oziroma javnim premoženjem. Vztraja pri svoji prvotni zahtevi in ker ni pričakovati, da bo organ svoje dosedanje odklonilno stališče bistveno spremenil in njegovi zahtevi v celoti ugodil, predlaga, da se pritožba odstopi v reševanje IP. Organ je pritožbo odstopil IP in na podlagi poziva IP z dne 13. 11. 2015, v skladu z 240. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe ter ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter posredoval IP še predmetno zahtevo, pooblastilo prosilca, obe odločbi in obe pritožbi. Na podlagi dodatnega poziva IP z dne 8. 12. 2015 je organ posredoval še dokumentacijo, ki se nanaša na zahtevo (Strateški načrt 2015–2017, Skrajšani strateški načrt 2015–2017, zapisnik 54. redne seje nadzornega sveta organa z dne 3. 8. 2015 (v nadaljevanju predmetni zapisnik) in njegov izvleček glede sklepa št. 4). Naknadno je organ posredoval še odgovor na pritožbene navedbe z dne 17. 12. 2015, v katerem navaja, da Strateški načrt 2015–2017 ter predmetni zapisnik vsebujeta občutljive informacije, katerih razkritje bi ga v razmerju do konkurentov na prostem trgu postavilo v izrazito slabši in povsem nekonkurenčen položaj, ter da Strateški načrt 2015–2017 vključuje zelo konkretne načrte in cilje ter natančne izračune za njihovo izvedbo. Navaja tudi, da oba dokumenta predstavljata poslovno skrivnost tako po objektivnem kot tudi po subjektivnem kriteriju iz 39. člena ZGD–1 in da njuno javno razkritje ne bi pomenilo večjega zagotavljanja transparentnosti, ampak zgolj omogočanje konkurenčnim deležnikom na trgu vpogled v njegove poslovne skrivnosti, bistveni in izrazito pretežni del obeh zahtevanih dokumentov pa vsebuje podatke o poslovanju organa, ki je gospodarski subjekt in opravlja ter trži svojo dejavnost na trgu. Meni, da Skrajšani strateški načrt 2015–2017 zagotavlja transparentno in javno dostopno informacijo o poslovanju oziroma strateški usmeritvi organa, in predlaga, da IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno v celoti zavrne. Pritožba je delno utemeljena. IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, preizkusi izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Med strankama ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja (informacije izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo se v obliki dokumentov, ki jih je organ izdelal sam, in organ z njimi razpolaga). Pri tem IP ugotavlja, da je organ zavezanec po ZDIJZ kot javnopravni subjekt oziroma kot izvajalec javnega pooblastila (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ) in kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (prva alineja drugega odstavka 1.a člen ZDIJZ) ter je po obeh temeljih tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja, objavljen na spletni strani AJPES-a. Organ je bil ustanovljen v okviru postopkov preoblikovanja in prenehanja Slovenske razvojne družbe, d. d. [2]. Na podlagi Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 50/04) je organ prevzel pooblastila in pravice Slovenske razvojne družbe, d. d. – v likvidaciji, s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije ter s tem povezanega premoženja, kot tudi vse obveznosti Slovenske razvojne družbe, d. d. – v likvidaciji. Prav tako so bile po omenjenem zakonu na organ prenesene tudi določene pravice in obveznosti Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, ki je takrat prenehala delovati. Pristojnosti, pravice in obveznosti organa sicer urejajo še drugi zakoni[3]. Organ tako izvaja določene pomembne naloge in pooblastila v javnem interesu (zaključki postopkov lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije idr.); njegove pristojnosti so določene z javnopravnimi akti, vsake tri mesece je dolžan poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o izvajanju nalog po ZZLPPO (62. člen); premoženje po navedenih in drugih predpisih je izvorno pridobil v procesu tranzicije družbenega sistema in lastninjenja družbene lastnine oziroma gre za državno premoženje; sredstva oziroma prihodki v zvezi z navedenimi javnimi pooblastili so sestavni del prihodkov državnega proračuna oziroma se del nakaže Slovenskemu državnemu holdingu, d. d., in Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., ki sta oba prav tako javnopravna subjekta v 100 % državni lasti; ustanoviteljica organa je Republika Slovenija, upravljavska upravičenja pa izvaja Slovenski državni holding, d. d.[4], itd. Po podatkih poslovnega registra s spletne strani AJPES-a je edini družbenik organa (100 %) Republika Slovenija oziroma je v državni lasti že vse od ustanovitve. Vse to izkazuje, da pri organu ne more iti in ne gre za uresničevanje zasebnih interesov družbe oziroma družbenikov in za prostovoljno povezovanje (družbenikov) v neko statusno obliko, ampak da ima organ status javnopravnega subjekta, kljub njegovi organiziranosti v obliki gospodarske družbe[5].K 1.1. točki izreka (glede poslovnega oziroma strateškega načrta) Organ je v izpodbijani odločbi pravilno štel, da Strateški načrt 2015–2017 ustreza vsebini zahtevane informacije (tj. poslovnemu načrtu za leto 2015), vendar ga zaradi zatrjevanih poslovnih skrivnosti prosilcu ni posredoval (omogočil je sicer dostop do javno objavljenega Skrajšanega strateškega načrta 2015–2017, ki pa predstavlja le del Strateškega načrta 2015–2017 in (delno) vsebuje le njegova začetna poglavja). Predmet zahteve oziroma tega pritožbenega postopka je torej Strateški načrt 2015–2017.Po navedbah v obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ iz Strateškega načrta 2015–2017 izločil informacije, ki po njegovem predstavljajo poslovno skrivnost, in ta strateški načrt v skrajšani verziji, tj. Skrajšani strateški načrt 2015–2017, objavil na svoji spletni strani. Navedeno pomeni, da Strateški načrt 2015–2017 v vsebini, kot jo razkriva Skrajšani strateški načrt 2015–2017, niti za organ ne predstavlja več poslovne skrivnosti, zato IP posebej ne utemeljuje razkritja vseh tistih informacij Strateškega načrta 2015–2017, ki so vsebovana v Skrajšanem strateškem načrtu 2015–2017. Gre za poglavja 1., 2. in 4. ter podpoglavji 5.1. in 5.4. Strateškega načrta 2015–2017, ki so po vsebini identična poglavjem 1., 2. in 3. ter podpoglavjema 4.1. in 4.4. Skrajšanega strateškega načrta 2015–2017. Skrajšani strateški načrt 2015–2017 pa ne vsebuje 3. poglavja »Analiza prednosti in slabosti«, nekatere dele besedila v okviru naslova »Strateška perspektiva:« pri podpoglavjih 5.2. »Izvajanje javnih pooblastil iz naslova zaključka lastninjenja« in 5.3. »Upravljanje z nepremičninami« in v okviru slednjega tudi pri naslovu »Investiranje v nepremičnine:« (v nadaljevanju strateška perspektiva in investiranje v okviru podpoglavij 5.2. in 5.3.) ter vsa nadaljnja poglavja: 6. »Organizacija in kadri«, 7. »Načrt delovanja po dejavnostih« in 8. »Finančni plan« Strateškega načrta 2015–2017. IP zato v nadaljevanju presoja, ali obstaja zatrjevana izjema poslovne skrivnosti za te omenjene sporne dele Strateškega načrta 2015–2017, ki v Skrajšanem strateškem načrtu 2015–2017 sploh niso zajeta. IP uvodoma še pojasnjuje, da je za namen ustrezne obrazložitve te odločbe razkril vsebino kazala Strateškega načrta 2015–2017, ki po mnenju IP samo po sebi ne razkriva nobene poslovne skrivnosti organa, upoštevajoč pri tem tudi to, da so naslovi (pod)poglavij identični npr. Revidiranemu letnemu poročilu organa za leto 2014, objavljenemu na spletni strani AJPES pri javni objavi letnih poročil (JOLP) in na spletni strani organa[6] (v nadaljevanju Letno poročilo 2014), oziroma poročil o izvajanju nalog organa, ki jih organ četrtletno predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije in so objavljena na spletni strani le-tega[7] ter na spletni strani organa[8]. Ker upoštevajoč dejstvo, da se Strateški načrt 2015–2017 nanaša na daljše obdobje, kot je predmet zahteve, zaradi prepletenosti oziroma tudi nerazdeljenosti za vsako posamezno leto tega obravnavanega obdobja pa ni mogoče izločiti le informacij za leto 2015, je IP v delih, v katerih je ugotovil, da Strateški načrt 2015–2017 ne predstavlja poslovne skrivnosti, le-te razkril, čeprav se (morebiti) ne nanašajo le na leto 2015, ampak tudi na nadaljnji leti 2016 in 2017. Pri utemeljevanju zakritih delov Strateškega načrta 2015–2017 (tudi za predmetni zapisnik), ki tudi po mnenju IP predstavljajo poslovno skrivnost, pa je treba upoštevati, da IP ne more podrobneje in natančneje navajati posamezne vsebine teh prekritih informacij ter tako poglobljeno argumentirati svoje odločitve, ampak lahko zavrnitev dostopa utemeljuje le do te mere, da ne posega v konkretno vsebino poslovne skrivnosti. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD–1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD–1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD–1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost.Po prvem odstavku 39. člena ZGD–1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD–1). S pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD–1 mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD–1), pri čemer morajo podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (drugi odstavek 40. člen ZGD–1).IP pritrjuje pritožbenim navedbam, da zavezanci po ZDIJZ dostopa do informacij ne morejo oziroma ne smejo omejevati z vsesplošnim sklicevanjem na varovanje poslovnih skrivnosti. Tudi po mnenju IP zgolj oznaka o poslovni skrivnosti na zahtevanih dokumentih ne more imeti absolutne veljave za omejitev dostopa do informacij o poslovanju organa in nadzora javnosti, saj bi bilo nesprejemljivo, da bi javnopravni subjekt in zavezanec po ZDIJZ vse oziroma večino dokumentov opremil z oznako oziroma opredelil kot poslovno skrivnost in že na podlagi tega zavračal vsak dostop do informacij javnega značaja. Prav tako je treba pritrditi pritožbi v delu, ki navaja, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju gospodarskega subjekta. IP navaja, da so s poslovno skrivnostjo namreč mišljene predvsem poslovne informacije, ki morajo ostati zaupne zaradi varstva konkurence na trgu oziroma konkurenčne prednosti gospodarske družbe, torej, ki vplivajo na konkurenčni položaj družbe in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju družbe ter imajo tako tudi ekonomsko oziroma premoženjsko vrednost. Prav tako ima poslovna skrivnost smisel le, če je kot takšna opredeljena že od nastanka naprej oziroma če je od opredelitve za poslovno skrivnost znana le ozkemu krogu ljudi, ne pa tudi širšemu krogu oziroma javnosti. Čeprav ni nujno, da ima podatek, ki je sicer označen oziroma opredeljen kot poslovna skrivnost, lastnost oziroma vrednost poslovne skrivnosti trajno (v nedogled), saj konkurenčni podatki lahko s potekom časa, z razširjenostjo oziroma javno dostopnostjo, z novimi oziroma novejšimi podatki izgubijo svoj pomen (glej Komentar ZGD–1, Založba GV, 2007; komentar k 39. členu). IP ugotavlja, da se organ pri določitvi poslovne skrivnosti sklicuje na Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov in sklep direktorja o določitvi poslovnih skrivnosti ter da imata Strateški načrt 2015–2017 in predmetni zapisnik posebno oznako »POSLOVNA SKRIVNOST«, kar pomeni, da je sicer izpolnjen formalni kriterij opredelitve subjektivne poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD–1[9], vendar kljub temu zaradi javne dostopnosti nekaterih informacij, navedenih v nadaljevanju, ta načrt ne more več uživati zaupnosti poslovne skrivnosti v celoti. Organ v obrazložitvi v okviru subjektivne poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD–1 navaja tudi nastanek škode oziroma negativni vpliv na konkurenčni položaj organa, če bi do razkritja prišlo, torej v bistvu po vsebini uveljavlja tudi izpolnjevanje objektivnega kriterija poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD–1 (za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba), ki pa ga za vse sporne dele Strateškega načrta 2015–2017 ni izkazal. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja, da naj bi Strateški načrt 2015–2017 vseboval konkretne podatke organa, ki se nanašajo na načrtovanje in izvajanje razvojnih, raziskovalnih, projektnih aktivnosti organa ter rezultate teh aktivnosti, katerih sporočanje neupravičeni osebi bi lahko škodilo konkurenčnemu položaju organa, v nadaljevanju pa primeroma navaja oškodovanje, ki nastane, če dobavitelji poznajo načrtovane nabavne cene ali kupci načrtovane razlike v ceni. IP meni, da organ upravičeno uveljavlja poslovno skrivnost za celotno 3. poglavje z naslovom »Analiza prednosti in slabosti«, saj bi z razkritjem le-teh postale javne tako prednosti kot slabosti organa, s čimer bi se lahko lažje omogočale tendence za oslabitev konkurenčne prednosti organa oziroma za izkoriščanje njegovih šibkosti ter s tem npr. poslabšanje pogajalskih pozicij v postopkih prodaje še preostalega družbenega premoženja, za katerega proces privatizacije oziroma prodaja še ni zaključena in je to naloga organa (ali tudi npr. za oddajanje nepremičnega premoženja). To bi lahko škodilo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu in bi ga tudi oviralo pri doseganju ciljev, ki jih mora doseči pri upravljanju in prodaji tega premoženja, tj. glede doseganja čim višje prodajne cene oziroma čim boljših finančnih pogojev prodaje, oddaje itd. Drugače pa je glede delov besedila o strateški perspektivi in investicijah v okviru podpoglavij 5.2. in 5.3., ki v Skrajšanem strateškem načrtu 2015–2017 niso objavljeni. Le-ti namreč tudi v Strateškem načrtu 2015–2017 ne razkrivajo nobenih posebnih dodatnih strateških usmeritev organa, ki že ne bi bili javno razkriti, oziroma za njih ni mogoče šteti, da bi njihovo razkritje lahko kakorkoli vplivalo na konkurenčni položaj organa. Organ je v okviru poslanstva in vizije (v Skrajšanem strateškem načrtu 2015–2017 in na njegovi spletni strani v okviru predstavitve organa[10]) že sam javno razkril, predvsem kje v prihodnosti vidi nadaljnjo (razvojno) vlogo organa, tj. v zvezi z nepremičninami (npr. navedbe o prehodu v nov poslovni model po dokončanju javnih pooblastil v zvezi z lastninjenjem, zagotavljanju nepremičnin za uporabnike državne uprave in javnega sektorja oziroma širše, investiranju v nepremičnine, upravljanju objektov in pripadajoče opreme), omenjeni izvzeti deli teksta pa to vlogo le pojasnjujejo oziroma obrazložijo in vsebujejo le globalne oziroma splošne cilje, ne pa posamičnih konkretnih cenovnih informacij in izvajanja aktivnosti. Zato po mnenju IP pri teh še ne objavljenih navedbah ne gre za poslovno skrivnost oziroma za podatke, ki bi imeli ekonomsko vrednost oziroma katerih razkritje bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj organa ali celo povzročilo očitno in občutno škodo, upoštevajoč pri tem tudi to, da je organ javnopravni subjekt, katerega razvoj, delovanje in ureditev temelji na uporabi javnopravnih aktov (tj. zlasti zakonov), ki praviloma zahtevajo predhodno javno objavo oziroma obravnavo. V podpoglavju 6.1. je opisan razvoj organa na nepremičninskem področju, pri čemer je to kot njegovo prihodnje težišče dela torej že javno razkrito in je IP pojasnil že v prejšnjem odstavku, zakaj pri tem ne gre za poslovno skrivnost, in jih zato znova ne ponavlja. Glede kadrov v podpoglavju 6.2. pa niso dodatno navedeni nobeni ključni in konkretni podatki več, kot so razkriti in javno objavljeni npr. v okviru Letnega poročila 2014 in katerih razkritje bi lahko kakorkoli ogrozilo konkurenčni položaj organa (npr. ne gre za nobene konkretne podatke o plačah, usposabljanju zaposlenih ipd., ki bi potencialno lahko razkrili prednosti/ovire pri pridobivanju novih kadrov oziroma ohranjanju obstoječih). Zato v okviru 6. poglavja ni nobenih podatkov, ki bi imeli naravo poslovne skrivnosti. V okviru načrtovanja po dejavnostih (7. poglavje) so v podpoglavju 7.1. »Upravljanje premoženja – upravljanje z nepremičninami« na splošno opisane poslovne stavbe, katerih lastnik je organ, pri čemer, razen v zvezi z načrtovanimi aktivnostmi, pojasnjenimi v nadaljevanju, ne gre za bolj podrobne podatke o teh nepremičninah, kot so razkrite že npr. v Letnem poročilu 2014 (parc. št., površine, lastniški delež, najemniki oziroma uporabniki itd.), zato ti podatki ne morejo več predstavljati poslovne skrivnosti.Drugače pa je v zvezi z načrtovanimi aktivnostmi pri teh poslovnih stavbah, saj so pri vsaki posamezni poslovni stavbi podrobneje opredeljene konkretne nameravane odločitve oziroma aktivnosti, tudi z navedbo konkretnih posameznih pričakovanih investicij in stroškov, katerih razkritje bi v tej fazi, zlasti pred objavo oziroma dodelitvijo posameznega konkretnega naročila, lahko vplivalo na oblikovanje ponudb in predvsem njihove višine. Takšno razkritje s strani organa načrtovanega oziroma očitno sprejemljivega zneska teh naročil že zdaj bi lahko pomenilo signal potencialnim ponudnikom, kakšno naročilo je predvideno, oziroma kakšna cena je za organ sprejemljiva, kar bi lahko vplivalo na konkurenčnost ponudb oziroma bi lahko povzročilo tudi škodo, tj. višje stroške oziroma ceno za izvedbo načrtovanih aktivnosti, kot če ne bi bili ti »zgornji limiti« že javno objavljeni[11]. Zato je IP odločil, da se prekrijejo informacije o teh načrtovanih aktivnostih, in sicer gre za zadnje odstavke pri vsaki v tem podpoglavju navedeni nepremičnini (tj. zadnji odstavki pri naslovih »Nepremičnina Maribor Tezno, Zagrebška 20«; »Nepremičnina Smelt, Dunajska 160«; »Poslovni objekt F2 na Masarykovi 16«; »Poslovni objekt Forum 1, Cafova, Maribor« in »Poslovni objekt Kras, Postojna«). Poslovnih skrivnosti pa zlasti ne morejo predstavljati naloge organa, ki jih opravlja v okviru izvajanja javnih pooblastil (podpoglavje 7.2. »Javna pooblastila«) in ki so vse navedene tudi npr. v Letnem poročilu 2014, niti ostale navedbe pri podpoglavjih tega podpoglavja, ki so prav tako razkrita npr. v že omenjenem letnem poročilu, ali pa nakazovanje sredstev v proračun (zadnji odstavek v 7.2.3. in podpoglavje 7.2.7.), za katerega organ sam v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je razvidno pod ustreznimi postavkami (ne navaja sicer katerimi) proračuna Republike Slovenije, ki pa je javno objavljen. Tako v tem delu ugovor organa zaradi obstoja poslovne skrivnosti ni utemeljen.Lastnost poslovne skrivnosti pa je treba priznati navedbam o posameznih družbah, katerih poslovni deleži v družbi z omejeno odgovornostjo oziroma delnice v delniški družbi so predvideni za prodajo, in o posameznih nepremičninah (s parc. št., k. o., naslovi ipd.), planiranih za prodajo. Organ je sicer zadolžen za zaključek procesov lastninjenja (torej v bistvu za prodajo) in javno objavlja prodaje posameznega konkretnega premoženja (deležev ali nepremičnin)[12], vendar je v okviru upravljanja tega premoženja organu treba prepustiti presojo, kdaj šteje najugodnejši čas za prodajo posameznega premoženja, upoštevajoč vrsto oziroma vrednost premoženja, `nujnost´ prodaje oziroma stroške upravljanja premoženja, razmere na trgu ipd. Z že predhodnim razkritjem tega premoženja, kot je IP pojasnil že pri načrtovanih aktivnostih pri poslovnih stavbah, pa bi se lahko ustvaril tudi prostor za morebitne špekulacije oziroma oblikovanje cene, ki ne bi bila optimalna za organ in bi mu s takšnim prezgodnjim razkritjem konkretnega premoženja za nameravano bližnjo prodajo lahko bila povzročena tudi škoda oziroma slabše prodajne cene in s tem glede na javnopravno naravo organa negativne posledice tudi za javno korist. Za varovanje njegovega konkurenčnega položaja na trgu je tako v tem delu organu treba priznati poslovno skrivnost. Gre za drugi odstavek podpoglavja 7.2.1. »Izpeljava privatizacijskih postopkov«, ki se začne s stavkom »Predvidena je …«, ter zadnje odstavke v podpoglavjih 7.2.2. »Delnice in sredstva, rezervirana za denacionalizacijske upravičence«, 7.2.5. »Prenos premoženja na podlagi 5. in 6. člena ZZLPPO« in 7.2.6. »Prenos premoženja na podlagi 6. člena ZZLPPO s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS in izvajanje pravnih poslov povezanih s tem premoženjem«.Razkritje o vodenju oziroma izvajanju nalog v likvidacijskih postopkih (kar je ena izmed bistvenih nalog organa) v podpoglavju 7.3. »Ostale poslovne storitve« pa ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj je vodenje teh postopkov pri konkretnih družbah navedeno tudi npr. v Letnem poročilu 2014, vloga organa kot likvidacijskega upravitelja pri teh družbah pa javno razvidna tudi iz poslovnega registra.V zvezi z 8. poglavjem »Finančni plan« pa je IP odločil, da se njegova vsebina, ki je zlasti računovodske narave in z veliko podrobnimi finančnimi informacijami (tj. prek obsega zakonskih zahtev, računovodskih standardov oziroma drugih pravil o objavah informacij in razkritjih) iz razloga poslovne skrivnosti ne razkrije, pri čemer gre za medsebojno prepletene in povezane informacije, tako da tudi delni dostop pri tem ne bi bil smiseln oziroma bi bil brez vrednosti[13]. Kljub temu, da organ v času odločanja o zahtevi tega sicer ni mogel upoštevati, je treba omeniti, da se zahteva nanaša na leto 2015, ki pa je v času odločanja IP že zaključeno oziroma bodo računovodski podatki za to leto v skladu z ZGD–1 in drugimi predpisi tako ali tako razkriti pri objavi npr. letnega poročila organa za leto 2015 oziroma drugih podatkov[14], sicer v njihovi realizirani vrednosti. V nadaljevanju IP obravnava tudi posamezna podpoglavja finančnega plana in utemeljitev zavrnitve dostopa še okvirno dodatno obrazloži. Glede na to, da je IP v podpoglavju 7.1. določil prekritje načrtovanih aktivnosti in investicij pri posamezni stavbi iz pri tam že navedenih razlogov, se zavrne tudi dostop do podpoglavja 8.1. »Plan investicij«, saj v njemu vsebovana tabela navaja predvidene investicije oziroma stroške prav tako po posamezni nepremičnini.Podpoglavji 8.2. »Plan bilance stanja s pojasnili« in 8.3. »Plan izkaza poslovnega izida s pojasnili« pa vsebujeta podrobnejše informacije o postavkah teh računovodskih izkazov oziroma podrobnejšo členitev posameznih postavk in načrtovanih aktivnosti, ki so bili očitno pripravljeni za notranje potrebe (torej ne za potrebe zunanjega poročanja)[15] in lahko, zlasti npr. če v letu 2015 (še) niso bile realizirane, razkrijejo pričakovane okvire posameznih prihodkov oziroma odhodkov in s tem posledično tudi pričakovano oziroma zgornjo mejo sprejemljivosti vrednosti posameznih poslov, kot je IP predhodno že obrazložil. Zato IP meni, da je te podrobnejše računovodske izkaze in njihova pojasnila šteti za poslovno skrivnost, katerih razkritje bi lahko imelo vpliv na konkurenčni položaj organa pri realizaciji načrtovanih aktivnosti oziroma pri bodočem poslovanju. Teh poslovnih skrivnosti pa ni mogoče izločiti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, oziroma ker gre za koncentriran in medsebojno prepleten tekst (vsebinsko se navezuje tudi na že prej omenjene iz prostega dostopa izločene dele besedila predhodnih poglavij), bi delni dostop izgubil vrednost in ne bi bil smiseln, zato je IP dostop do teh podpoglavij v celoti zavrnil.Pri podpoglavjih 8.4. »Uravnoteženi kazalniki poslovanja« in 8.5. »Dodatni finančni kazalniki« pa gre za podrobno razdelane kazalnike nekaterih vidikov poslovanja in razvoja organa, očitno tudi pripravljene za potrebe notranjega procesa odločanja v smislu varovanja poslovnih skrivnosti o področjih in načinih, ki so uspešna, ali tistih, ki potrebujejo še določene izboljšave. Izbrani računovodsko/finančni kazalniki, ki se sicer izračunavajo na podlagi računovodskih izkazov, so v teh podpoglavjih namreč podrobneje analizirani in prilagojeni potrebam organa oziroma njegovim upravljavskim in nadzornim organom in je iz njih razvidno, da so poleg proučevanju uresničenih poslovnih dogodkov, namenjeni tudi odločanju o načrtovanih poslovnih procesih oziroma nadziranju tega izvajanja ter pripravi izboljšav procesov in stanj (s prednostmi in pomanjkljivostmi), kar lahko vpliva na konkurenčni položaj organa pri bodočem poslovanju. Zato je po mnenju IP tudi vsebini teh dveh podpoglavij treba priznati lastnost poslovne skrivnosti in posledično zavrniti dostop. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da obstaja izjema poslovne skrivnosti za vse tiste dele Strateškega načrta 2015–2017, ki jih Skrajšani strateški načrt 2015–2017 ne vsebuje, ki pa ni pravilna oziroma ne drži v celoti. IP je tako ugotovil, da je večina besedila Strateškega načrta 2015–2017 (razen 3. in 8. poglavja) že bila javno objavljena, poleg v Skrajšanem strateškem načrtu 2015–2017, tudi v raznih poročilih organa (npr. Letno poročilo 2014, poročila za Državni zbor Republike Slovenije), zato ta širši javnosti že dostopna vsebina ne more več predstavljati poslovne skrivnosti, ki jo kot edino izjemo zatrjuje organ[16]. Zato je IP ob uporabi instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ odločil, da je organ prosilcu dolžan posredovati Strateški načrt 2015–2017 v obsegu, kot to izhaja iz 1.1. točke izreka te odločbe. Razlogi, zakaj gre po mnenju IP pri prikritih oziroma ne razkritih delih Strateškega načrta 2015–2017 za poslovno skrivnost, pa so zbirno povzeti v nadaljevanju, pri obrazložitvi 2. točke izreka te odločbe glede zavrnitve pritožbe v preostalem delu. K 1.2. točki izreka (glede zapisnika)Glede na to, da se prosilec želi seznaniti z zapisnikom, ki se nanaša na poslovni načrt oziroma načrt poslovanja za leto 2015 (torej na Strateški načrt 2015–2017), je IP štel, da je predmet tega dela zahteve, na podlagi poziva IP posredovan, zapisnik 54. redne seje nadzornega sveta organa (3. 8. 2015), in sicer kolikor le-ta obravnava ta načrt (tj. 3. točka dnevnega reda predmetne seje oziroma zapisnika). Zato je IP presojal dostopnost do informacij javnega značaja v tem obsegu in se do ostalih vsebin predmetnega zapisnika ni opredeljeval oziroma ni ugotavljal obstoja morebitnih (drugih) izjem za njihovo razkritje.IP je odločil, da je organ v skladu s 7. členom ZDIJZ o delnem dostopu dolžan razkriti točko dnevnega reda predmetnega zapisnika oziroma njen naslov, v okviru katere je nadzorni svet organa obravnaval Strateški načrt 2015–2017 (tj. naslov 3. točke oziroma »kAd3)«), kako je bil sprejet sklep in besedilo sprejetega sklepa pri tej točki (sklep št. 4). Ni pa dovolil dostopa do zapisane vsebine te točke oziroma na seji podanih usmeritev in dopolnitev, saj se nanašajo na 8. poglavje o finančnem planu Strateškega načrta 2015–2017 (investicije, finančno/računovodski kazalniki), ki ga je IP v celoti zakril zaradi poslovne skrivnosti. Ker je razloge za prekritje tega poglavja IP pojasnil že v predhodni točki obrazložitve, jih ne ponavlja, ampak se nanje le sklicuje tudi pri tej točki obrazložitve. Organ tudi pri zavrnitvi tega dela zahteve ni zatrjeval nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. razen poslovne skrivnosti), v razkritih delih zapisnika pa jih tudi IP ni zasledil, niti po 3. točki tega odstavka (osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov) v zvezi z navedbami osebnih imen oziroma podpisov predmetnega zapisnika. V razkritih delih zapisnika (tj. uvodnem in končnem delu), ki služijo zlasti identifikaciji in avtentičnosti zapisnika oziroma sprejetih odločitev, so namreč navedeni le predsednik in člana nadzornega sveta ter bivši direktor organa, ki so v tej funkciji tudi vpisani v poslovni register, kot tudi dve uslužbenki organa, katerih osebni imeni sta javno objavljeni na spletni strani organa[17], zato pri tem ne gre za t. i. varovane osebne podatke in ni ovir za njihovo razkritje. K 2. točki izreka (zavrnitev pritožbe v ostalem delu) Kot navaja organ sam na svoji spletni strani, v okviru svoje predstavitve[18], se ukvarja predvsem s pridobivanjem in urejanjem še neolastninjenega premoženja[19], pri čemer je njegova naloga, da tega proda oziroma odsvoji v skladu z zakonskimi določili, kupnino pa nakaže v državni proračun, pri čemer v odvisnosti od razmer na trgih sledi cilju čim večjega ekonomskega »izplena« za državo. Pomembna pa je tudi njegova dejavnost upravljanja nepremičnin oziroma zagotavljanje prostorskih pogojev zlasti za državno upravo.Organ, ki je kljub njegovi javnopravni naravi, statusno organiziran v obliki gospodarske družbe, tako nedvomno nastopa na trgu (pri prodaji kapitalskih deležev, posameznih parcel oziroma nepremičnin, oddaji poslovnih stavb v najem itd.) in gre pri njegovem delovanju torej za doseganje pretežno ekonomskih ciljev, in to za državo (čim boljše »unovčenje« družbene lastnine oziroma upravljanje premoženja). Zato se v določenem obsegu lahko prizna obstoj poslovne skrivnosti tudi organu, da lahko uspešno upravlja s tem premoženjem v skladu z možnostmi in v odvisnosti od razmer zlasti na kapitalskem oziroma nepremičninskem trgu[20]. Razkritje prevelike količine informacij oziroma bistvenih poslovnih podatkov, zlasti vnaprejšnjih in podrobnejših v zvezi s konkretno načrtovanimi poslovnimi odločitvami, bi tako lahko doseglo ravno nasproten učinek in organu v bistvu onemogočilo doseganje njegovih ciljev oziroma zmanjšalo možnost sklenitve čim bolj optimalnega posla in s tem tudi uspešnosti upravljanja predmetnega premoženja. IP je zato v obravnavani zadevi prekril podatke, ki se nanašajo na načrtovane konkretne investicije in stroške v zvezi z upravljanjem posameznih nepremičnin, na konkretne prodaje poslovnih deležev in delnic ter nepremičnin, oziroma na podrobne računovodske izkaze in proučevanje računovodsko/finančnih kazalnikov ter analiziranje prednosti in slabosti organa. Razkritje teh informacij bi lahko vplivalo na pogajalske pozicije oziroma konkurenčni položaj organa, ki je bistveni element poslovne skrivnosti, in povzročilo očitni nastanek občutne škode tudi za javna sredstva (slabši posel pomeni negativne posledice tudi za javno korist), če bi za te informacije izvedela nepooblaščena oseba oziroma širša javnost že v fazi (predhodnega) načrtovanja. Organu je treba prepustiti presojo, kdaj šteje najugodnejši čas za prodajo posameznega premoženja, upoštevajoč vrsto oziroma vrednost premoženja, `nujnost´ prodaje oziroma stroške upravljanja posameznega premoženja, razmere na trgu ipd., torej odločitev o tem, kdaj bo ponudil katero premoženje na trgu[21]. Kot že omenjeno, pa organ o tekočih prodajah oziroma razpolaganju s posameznim konkretnim premoženjem objavlja in razpisuje javne razpise oziroma vabila k dajanju ponudb, javno zbira ponudbe itd. (in sklenjene posle v svojih poročilih tudi opiše, kot IP navaja v nadaljevanju), kar nenazadnje služi transparentnosti in kontroli odgovornega ravnanja pri upravljanju s tem premoženjem. Tako je po mnenju IP treba šteti, da gre pri tistih informacijah iz 1. točke izreka te odločbe, do katerih je IP dostop zavrnil oziroma jih ni razkril, za poslovno skrivnost in s tem za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo zatrjuje organ. Zaradi navedenega je IP pritožbo prosilca v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. IP je sicer tudi preveril, ali obstoji morebiti katera izjema od izjem po drugem ali tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere bi se dovolil dostop tudi do teh delov dokumentov, vendar meni, da ni podlage za uporabo teh določb. Po mnenju IP na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ javni interes glede razkritja ne more biti močnejši od javnega interesa (ali interesa drugih oseb) za omejitev dostopa do zahtevanih oziroma do omenjenih prekritih informacij, ker bi razkrivanje le-teh slabilo možnosti organa za čim bolj učinkovito in donosno upravljanje in prodajo naložb (ali drugega premoženja) ter bi tako za javna sredstva doseglo prav nasproten učinek, oziroma bi lahko celo povzročilo škodo pri bodočih konkretnih postopkih razpolaganja s tem premoženjem (npr. glede doseganja čim višje prodajne cene oziroma čim boljših finančnih pogojev prodaje, oddaje, čim nižjih stroškov investicij ipd.). Ta škoda bi lahko bila večja od pravice javnosti, da se že sedaj, ko še niso javno razpisana vsa konkretna razpolaganja organa glede posameznih kapitalskih deležev ali nepremičnin in ti posli že sklenjeni, seznani z načrtovanimi konkretnimi posli in njihovimi vrednostmi ter oceno organa o vseh njegovih prednostih, slabostih, predlaganih izboljšavah, podrobnih finančnih podatkih idr. Pri prekritih informacijah o teh načrtih sicer tudi ne gre za podatke o neposredni porabi javnih sredstev, iz že omenjenega Letnega poročila 2014 (ali tudi drugih objavljenih letnih poročil) in poročil, poslanih Državnemu zboru Republike Slovenije, pa izhaja, da organ v luči transparentnosti obširneje in podrobneje poroča o poslih v zvezi s posameznimi naložbami oziroma nepremičninami, vendar o poslih, ki so že bili sklenjeni (in javna sredstva torej porabljena), na katere razkritje torej praviloma ne more več vplivati. Upoštevajoč vse okoliščine obravnavane zadeve tako IP ocenjuje, da pri tistih informacijah Strateškega načrta 2015–2017 in predmetnega zapisnika, glede katerih IP ni dovolil prostega dostopa, obstaja večji javni interes iz naslova varovanja poslovne skrivnosti in doseganja čim ugodnejšega upravljanja premoženja, torej da javni interes za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (zaenkrat) pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevanimi informacijami javnega značaja v celoti (tj. obstaja večji javni interes, da se te informacije (še) ne razkrijejo).K 3. točki izreka (odprava prejšnje odločbe organa)Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj navedel, da izpodbijana odločba nadomesti njegovo odločbo z dne 7. 9. 2015, izdano v isti zadevi, ni pa o odpravi prejšnje odločbe odločil tudi v izreku. To pa je v nasprotju z 242. členom ZUP, na katerega se sklicuje v uvodu izpodbijane odločbe (čeprav iz njene obrazložitve sicer izhaja, da gre za situacijo iz 243. člen ZUP, saj je organ očitno dopolnil postopek in v njem izdelal Skrajšani strateški načrt 2015–2017 ter ga javno razkril). Organ je tako zagrešil bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP), saj je v izreku izostala navedba glede obligatorne odločitve o odpravi prejšnje odločbe, s tem pa je izrek izpodbijane odločbe tudi v nasprotju z obrazložitvijo. Zato je, v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP, to kršitev oziroma pomanjkljivost zaradi ekonomičnosti postopka odpravil IP kot pritožbeni organ ter odpravo prejšnje odločbe organa vključil v 3. točko izreka te odločbe. SklepnoNa podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ napačno uporabil oziroma zmotno ugotovil, da Strateški načrt 2015–2017 v delu, ki ni povzet v Skrajšanem strateškem načrtu 2015–2017, v celoti predstavlja izjemo poslovne skrivnosti. IP je tako ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače, kot jo je na prvi stopnji rešil organ, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v izpodbijanem delu odpravil in sam rešil zadevo, tj. da je organ prosilcu dolžan omogočiti dostop do tistih informacij iz Strateškega načrta 2015–2017 in predmetnega zapisnika oziroma v tistem obsegu in na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, tj. glede preostalih informacij, ki so v skladu s 1. točko izreka te odločbe zakriti oziroma niso razkriti, pa je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, saj je ugotovil, da gre pri teh informacijah za poslovno skrivnost, kakšna izjema od te izjeme pa ni podana. Čeprav je IP odpravil izpodbijano odločbo iz prej navedenih razlogov, IP še pripominja, da njen izrek (1. točka o vsebinski odločitvi o zahtevi) sicer tudi ni dovolj jasen in določen oziroma v skladu z 213. členom ZUP, saj iz njega ni razvidno, do katerih podatkov je organ zavrnil dostop oziroma do katerih je omogočil dostop in kateri (in kje) so javno objavljeni v svetovnem sklepu, tako da bi bila odločba odpravljena že tudi iz tega razloga. V skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP je IP odpravil tudi pomanjkljivosti glede manjkajoče obligatorne odločitve o odpravi prejšnje odločbe organa, kot je to navedeno v 3. točki izreka te odločbe.IP v zvezi odgovorom organa na pritožbene navedbe, podanim po odstopu pritožbe, še navaja, da so organi dolžni spoštovati in pravilno uporabljati zakone in druge predpise ter upoštevati vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločbo, še pred izdajo odločbe, saj ne morejo izdajati nepravilnih, nepopolnih ali nezakonitih odločb in po izdaji odločbe popravljati pomanjkljivosti glede postopka in obrazložitve odločbe ter dodatno argumentirati svoje odločitve. Organ mora pravilno postopati že do izdaje odločbe in v obrazložitev odločbe, v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, vključiti zlasti ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto (2. točka), kot tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka), razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka), in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke (6. točka), tako da je sploh možna presoja o pravilnem in popolnem ugotovljenem dejanskem stanju ter o pravilni uporabi materialnega prava in stranki omogočena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Zato organ s posebnimi vlogami v pritožbenem postopku (izven izpodbijane odločbe) ne more uspešno dopolnjevati svojih utemeljitev oziroma navedb, razen če pritožbeni organ sam dopolnjuje postopek in pridobiva dodatne izjave strank (npr. po drugem odstavku 164. člena ZUP), za kar pa ne gre v obravnavanem primeru. Glede na to, da organ v izpodbijani odločbi navaja, da je Skrajšani strateški načrt 2015–2017 objavljen na njegovih spletnih straneh in se pri tem sklicuje na peti odstavek 6. člena ZDIJZ (objavljenih podatkov ni treba posredovati prosilcu, ampak zgolj napotilo), prosilec pa v pritožbi navaja, da po pregledu spletne strani ni našel tega načrta, pa IP meni, da bi moral organ, če se že sklicuje na to določbo, prosilcu posredovati natančno navodilo, kje se omenjeni načrt nahaja (opis poti na spletni strani, posredovanje direktne povezave na dokument ipd.). IP še ugotavlja, da prosilec v zahtevi sicer ni opredelil, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ), vendar ker iz pritožbe zoper prejšnjo odločbo organa izhaja, da želi posredovanje informacij na v pritožbi naveden naslov – z navedbo ulice (ne elektronski naslov), je IP štel, da takšni opredelitvi najbolj ustrezajo fotokopije predmetnih dokumentov in je zato tudi odločil o takšnem načinu posredovanja informacij. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZeIP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca |
|
[1] Iz junija 2015.[2] Slovenska razvojna družba, d. d., pa je bila pravni naslednik Sklada Republike Slovenije za razvoj, d. d. (Zakon o slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranj podjetij (Uradni list RS, št. 33/97, 68/97 in 50/04 – ZPPSRD). [3] Že omenjeni ZZLPPO, Zakon o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 71/94, 57/95 in 30/98 – ZZLPPO), Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odl. US, 1/96 in 30/98 – ZZLPPO), Zakon o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02), Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/94 – odl. US, 29/97 – odl. US, 23/97 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 66/00, 66/00 – ORZDen27, 11/01 – odl. US, 54/04 – ZDoh-1 in 18/05 – odl. US) itd.; Vlada Republike Slovenije je leta 2007 sprejela sklep o razširitvi dejavnosti organa na področje upravljanja s stvarnim (nepremičnim) premoženjem. [4] Slovenski državni holding, d. d., je tudi ustanovljen z namenom izvajanja določenih pomembnih nalog v javnem interesu (poravnava obveznosti iz naslova denacionalizacije, razveljavitve kazni premoženja, žrtvam (po)vojnega nasilja, vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje; zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) in upravlja državne kapitalske naložbe; njegov edini ustanovitelj in delničar je Republika Slovenija; naloge in pristojnosti skupščine uresničuje vlada. [5] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je status javnopravnega subjekta ugotovilo tudi npr. za Slovenski državni holding, d. d., in Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., čeprav sta tudi organizirana v obliki gospodarske družbe (npr. sodbi, št. I UP 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 in X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009).[6] Prva stran spletne strani organa na povezavi http://www.dsu.si (v nadaljevanju začetna spletna stran organa)/DSU d. o. o./Poslovanje družbe/Revidirano letno poročilo 2014.[7] Prva stran spletne strani Državnega zbora Republike Slovenije na povezavi http://www.dz-rs.si, zavihki Delo Državnega zbora/Poročevalec/Gradiva v obravnavi (iskalni pojem npr. DSU).[8] Začetna spletna stran organa/Javna pooblastila/Poročila o privatizaciji.[9] IP pripominja, da je organ tudi npr. priloženi Skrajšani strateški načrt 2015–2017 opremil z označbo »POSLOVNA SKRIVNOST«, čeprav na koncu le-tega izrecno navaja, da ne vsebuje poslovnih skrivnosti, in je tudi objavljen na njegovi spletni strani, tako da kljub tej oznaki evidentno ne gre za poslovno skrivnost. [10] Začetna spletna stran organa/DSU d. o. o./Poslanstvo in vizija.[11] Tudi npr. po predpisih o javnem naročanju ni nujna oziroma obligatorna navedba t. i. ocenjene vrednosti naročila (izhajajoč tudi npr. iz drugega odstavka 14. člena Zakona o javnem naročanju – Uradni list RS, št. 12/13 – ZJN-2-UPB5, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I), ki pa se sicer ugotavlja v času ob sprejemu odločitve o posameznem konkretnem naročilu, upoštevajoč tedanje razmere na trgu.[12] Začetna spletna stran organ, zavihek Javni razpisi.[13] Sicer bi se lahko razkrile vsebovane (zbirne) vrstice oziroma postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida za leto 2014, ki pa so že tako javno dostopne in objavljene v okviru Letnega poročila 2014, pa tudi zahteva se v ničemer ne nanaša na leto 2014, tako da bi bilo po oceni IP razkritje že javno objavljenih računovodskih postavk za leto 2014 brezpredmetno. [14] Organ uporablja Kodeks upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države, Smernice poročanja družb s kapitalskimi naložbami ipd., kot izhaja iz njegove izjave o upravljanju na 72. strani Letnega poročila 2014.[15] Glej tudi Slovenski računovodski standard 29 in 30.[16] Za kakšno drugo izjemo iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niti ni razvidno, da bi šlo, morebiti bi lahko bila podana še izjema notranjega delovanja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa jo IP tudi zaradi že obstoja izjeme poslovne skrivnosti podrobneje ne obravnava)[17] Začetna spletna stran organa/DSU d. o. o./Organiziranost družbe.[18] Začetna spletna stran organa/DSU d. o. o./O družbi DSU.[19] Organ v okviru svojega poslanstva na prvo mesto postavlja skrb za uspešno in zakonito izvajanje zakonov, zaradi katerih je bil organ ustanovljen in katerih izvedba je organu zaupana (2. poglavje (Skrajšanega) Strateškega načrta 2015–2017.[20] Sicer področje delovanja organa predstavlja tudi poslovno svetovanje.[21] Treba je tudi upoštevati, da organ ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik (vir: register proračunskih uporabnikov pri UJP) in da ga neposredno ne zavezujejo predpisi o pripravi finančnih načrtov le-teh, ki so v okviru sprejema državnega proračuna, potrjevanja na vladi ipd. sicer prosto javno dostopni; niti ni posebej uzakonjeno upravljanje njegovih naložb, kot je to npr. pri upravljanju naložb Slovenskega državnega holdinga, d. d. (28. – 32. člen Zakona o Slovenskem državnem holdingu; Uradni list RS, št. 25/15), ko državni zbor na predlog vlade sprejme strategijo upravljanja naložb, Slovenski državni holding, d. d., sprejme politiko upravljanja naložb, tudi posamezne letne načrta upravljanja naložb (npr. za leto 2016 je objavljen na njegovi spletni strani).