dekorativna slika

Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

+ -
Datum: 11.01.2016
Številka: 090-279/2015
Kategorije: Ostali sodni postopki, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je organ zaprosil za odzivno poročilo Inšpektorata RS za okolje in prostor v zvezi z revizijskim poročilom Pravilnost poslovanja inšpektoratov na področju prostora, energetike, rudarstva in prometa in učinkovitost izvajanja nalog gradbene inšpekcije v letih 2011 in 2012, št. 320-9/2012/109 z dne 28. 5. 2015, za pravno podlago za plačilo sklepa o stroških v zadevi št. 356-02-72/2004, kjer je organ iz proračunskih sredstev plačal zaračunane stroške, ki jih je imela Silva Bračko s.p. ob, po mnenju prosilca, nezakoniti porušitvi rekonstrukcije 100 in več let legalnega objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani, odgovor organa na zaprosilo Državnega pravobranilstva v zvezi s poravnalno ponudbo ………………… v pravdni zadevi na Okrožnem sodišču v Ljubljani, št. III P 2479/2013, v zvezi z dokumentom Državnega pravobranilstva št. P-A23-1711/2014-46-VP z dne 28. 8. 2015, dopis direktorja, poslan dne 2. 3. 2012 po elektronski pošti na naslov Silve Bračko s.p. Glede navedenih dokumentov je organ prosilcu zavrnil dostop zaradi varstva osebnih podatkov in varstva sodnega postopka. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da lahko organ prosilcu kljub varovanim osebnim podatkom, omogoči delni dostop do dokumentov, zato je pritožbi prosilca delno ugodil. V delu, kjer je prosilec zahteval svoje osebne podatke oziroma podatke, ki se nanašajo nanj, ki se nanašajo nanj, je IP pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-279/2015/7Datum: 13. 1. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………………….. (v nadaljevanju prosilca), zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-41/2015/39 z dne 19. 8. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1.     Pritožbi se delno ugodi in se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-41/2015/39 z dne 19. 8. 2015, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcema v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati Odzivno poročilo Inšpektorata RS za okolje in prostor v zvezi z revizijskim poročilom Pravilnost poslovanja inšpektoratov na področju prostora, energetike, rudarstva in prometa in učinkovitost izvajanja nalog gradbene inšpekcije v letih 2011 in 2012, št. 320-9/2012/109 z dne 28. 5. 2015. 2.     Pritožba prosilcev se zavrne glede dostopa do:- pravne podlage za plačilo sklepa o stroških v zadevi št. 356-02-72/2004, kjer je organ iz proračunskih sredstev plačal zaračunane stroške, ki jih je imela Silva Bračko s.p. ob, po mnenju prosilca, nezakoniti porušitvi rekonstrukcije 100 in več let legalnega objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani;- odgovora organa na zaprosilo Državnega pravobranilstva v zvezi s poravnalno ponudbo ………………….. v pravdni zadevi na Okrožnem sodišču v Ljubljani, št. III P 2479/2013 v zvezi z dokumentom Državnega pravobranilstva št. P-A23-1711/2014-46-VP z dne 28. 8. 2015;- dopisa direktorja, poslanega dne 2. 3. 2012 po elektronski pošti na naslov Silve Bračko s.p..3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilca sta dne 4. 9. 2015  od organa zahtevala posredovanje pravne podlage za izvršeno plačilo zaračunanih stroškov, zajetih v sklepu o stroških izvršbe z dne 9. 12. 2010 v zadevi št. 356-02-72/2004 ter dokument, iz katerega bo razviden imetnik in številka računa, s katerega so bili plačani predmetni zaračunani stroški v sklepu o stroških izvršbe z dne 9. 12. 2010 v zadevi št. 356-02-72/2004. Istega dne sta prosilca na organ naslovila še eno zahtevo, s katero želita pridobiti še odzivno poročilo organa na revizijsko poročilo Računskega sodišča št. 320-9/2012/109 z dne 28. 5. 2015. Prosilca sta 13. 9. 2015 na organ naslovila dopis, s katerim sta zahtevala fotokopijo uradnega dokumenta, s katerim je organ naročil Silvi Bračko s.p., da je 6. 3. 2012 izdala naročilnico št. 3/2012 na naslov dobavitelja vode JP Vodovod-kanalizacija, fotokopijo računa, s katerim je Silva Bračko s.p. zaračunala predmetno vodo, fotokopije dokumentov, ki dokazujejo kdo, kdaj in iz katerega finančnega vira je pri organu odobril predmetno plačilo računa, ki ga je Silva Bračko s.p. izstavila organu. Dne 15. 9. 2015 sta prosilca od organa zahtevala posredovanje fotokopije odgovora organa na zaprosilo Državnega pravobranilstva o predlogu poravnave. Organ je dne 1. 10. 2015 izdal odločbo št. 090-41/2015/68, s katero je prosilcema zavrnil dostop do: Odzivnega  poročila  na  revizijo  Računskega  sodišča  št.  320-9/2012/109 z dne 28. maja 2015, odgovora organa na zaprosilo Državnega pravobranilstva v zvezi s poravnalno ponudbo ………………………………………, v sodni v pravdni zadevi opr. št. III P 2479/2013, v zvezi z dokumentom Državnega pravobranilstva št. P-A23-1711/2014-46-VP z dne 28. 8. 2015, s katerim je DP zavrnilo poravnalno ponudbo glede objekta Vodmatska 8 v Ljubljani, št. 356-02-72/2004. Organ je zahtevo prosilcev za pridobitev pravne podlage za izplačilo po specifikaciji zaračunanih stroškov zajetih v sklepu o stroških izvršbe z dne 9. 12. 2010 v zadevi št. 356-02-72/2004, dokumenta, iz katerega bo razviden imetnik in številka bančnega računa, iz katerega so
bili plačani predmetni zaračunani stroški zajeti v sklepu o stroških izvršbe z dne 9. 12. 2010, v zadevi št. 356-02-72/2004, fotokopije računa, s katerim je Silva Bračko s.p. zaračunala predmetno vodo takratnemu pogodbenemu partnerju organa, fotokopije dokumentov, ki izkazujejo kdo, kdaj in s katerega finančnega vira je pri organu odobril plačilo računa, ki ga je Silva Bračko s.p. izstavila organu, zavrgel. Organ je ugodil zahtevi prosilcev za posredovanje fotokopije uradnega dokumenta, s katerim je organ  naročil Silvi Bračko s.p., da je 6. 3. 2012 izdala naročilnico št 372012 na naslov JP Vodovod Kanalizacija.  Prosilca sta se dne 14. 10. 2015 pritožila in v pritožbi navedla, da vsekakor pričakujeta dostop do Odzivnega poročila organa na Revizijsko poročilo, pravne podlage za plačilo sklepa o stroških, kjer je organ iz proračunskih sredstev plačal zaračunane stroške, ki jih je imela Silva Bračko s.p. ob, po mnenju prosilca, nezakoniti porušitvi rekonstrukcije 100 in več let legalnega objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani. Prosilca od organ pričakujeta fotokopijo uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidna pravna podlaga za plačilo nezakonite porušitve. Prosilca pričakujeta tudi, da jima bo organ omogočil dostop do dokumenta Državnega pravobranilstva, ki se nanaša na njiju. Prosilca sta navedla še, da je organ v odločbi zapisal, da se jima odobri dostop do dopisa direktorja, poslanega dne 2. 3. 2012 po elektronski pošti na naslov Silve Bračko s.p., dokumenta pa jima organ kljub temu ni posredoval.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-41/2015/73 dne 6. 11. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba je delno utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje.IP primarno ugotavlja, da je predmet pritožbe prosilcev in posledično predmet odločanja v pritožbenem postopku dostop do:-       Odzivnega poročila Inšpektorata RS za okolje in prostor v zvezi z revizijskim poročilom Pravilnost poslovanja inšpektoratov na področju prostora, energetike, rudarstva in prometa in učinkovitost izvajanja nalog gradbene inšpekcije v letih 2011 in 2012, št. 320-9/2012/109 z dne 28. 5. 2015,-       pravne podlage za plačilo sklepa o stroških v zadevi št. 356-02-72/2004, kjer je organ iz proračunskih sredstev plačal zaračunane stroške, ki jih je imela Silva Bračko s.p. ob, po mnenju prosilca, nezakoniti porušitvi rekonstrukcije 100 in več let legalnega objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani, -       odgovora organa na zaprosilo Državnega pravobranilstva v zvezi s poravnalno ponudbo ………………… v pravdni zadevi na Okrožnem sodišču v Ljubljani, št. III P 2479/2013, v zvezi z dokumentom Državnega pravobranilstva št. P-A23-1711/2014-46-VP z dne 28. 8. 2015, -       dopis direktorja, poslan dne 2. 3. 2012 po elektronski pošti na naslov Silve Bračko s.p.Iz prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.IP pojasnjuje, da je v nadaljevanju zaradi večje preglednosti odločal o dostopu do vsakega dokumenta posebej:
  1. Odzivno poročilo Inšpektorata RS za okolje in prostor v zvezi z revizijskim poročilom Pravilnost poslovanja inšpektoratov na področju prostora, energetike, rudarstva in prometa in učinkovitost izvajanja nalog gradbene inšpekcije v letih 2011 in 2012, št. 320-9/2012/109 z dne 28. 5. 2015 (v nadaljevanju: Odzivno poročilo)
Ker je organ zavrnitev dostopa do Odzivnega poročila utemeljeval z izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju najprej ukvarjal z vprašanjem, ali je bilo sklicevanje organa na navedeno izjemo utemeljeno. 8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:- da je sodni postopek še v teku,- da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.IP je najprej ugotavljal, ali gre v primeru revizijskega postopka sploh za sodni postopek, ker v nasprotnem primeru navedene izjeme sploh ni mogoče uporabiti. Že v 1. členu Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12, v nadaljevanju ZRacS-1) je določeno, da je Računsko sodišče najvišji revizijski organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. Računsko sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ. Iz navedenega jasno izhaja, da Računsko sodišče ni organ, ki bi izvajal funkcijo sojenja. Povedano drugače, Računsko sodišče ni sodišče in ne izvaja sodnih postopkov, zato sklicevanje organa na izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že iz tega razloga ne pride v poštev. Navedeno jasno izhaja iz določb ZRacS-1, ki revizijskega in porevizijskega postopka pred Računskim sodiščem ne opredeljujejo kot sodnega postopka.Računsko sodišče namreč na podlagi ZRacS-1 in v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, izvaja revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov javnih sredstev. Sam revizijski proces se začne z okvirnim načrtovanjem revizije. Predlog za uvedbo revizije je lahko podan kot predlog za predhodno revizijo ali kot predlog za revizijo. Revizijski postopek se prične z izdelavo podrobnega načrta, po odobritvi le-tega pa se izda sklep o izvedbi revizije, ki je določena v programu dela Računskega sodišča za izvajanje revizijskih pristojnosti, sledi izvajanje revizije pri revidirancu, izdaja osnutka revizijskega poročila, razčiščevanje spornih revizijskih razkritij z revidirancem na razčiščevalnem sestanku, priprava predloga revizijskega poročila, morebiten ugovor revidiranca zoper revizijsko razkritje, senatno delo. Revizijski postopek se konča z izdajo revizijskega poročila.
Porevizijski postopek začne teči, če so bile pri uporabniku javnih sredstev odkrite pomembne nepravilnosti ali nesmotrnosti, kadar v revizijskem poročilu ni navedeno, da so bili že med revizijskim postopkom sprejeti ustrezni ukrepi za odpravo razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti. Revidiranec mora predložiti računskemu sodišču odzivno poročilo, v katerem poroča o odpravljanju razkritih nepravilnosti oziroma nesmotrnosti. Računsko sodišče preizkusi verodostojnost odzivnega poročila. Če oceni, da ugotovljene nepravilnosti oziroma nesmotrnosti niso zadovoljivo odpravljene, s čimer uporabnik javnih sredstev krši obveznost dobrega poslovanja, lahko izda poziv za ukrepanje in ga naslovi organu, pristojnemu za ukrepanje zoper kršitelja. Ta mora ukrepati v tridesetih dneh in o tem obvestiti Računsko sodišče. Če gre za hudo kršitev obveznosti dobrega poslovanja, Računsko sodišče obvesti o tem Državni zbor. Pristojno delovno telo Državnega zbora lahko razpravlja o hudih kršitvah v prisotnosti uporabnika javnih sredstev – kršitelja in sprejme sklep o ukrepih zaradi hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja. Računsko sodišče je dne 11. 1. 2015 IP glede na navedene določbe ZRacS-1 še dodatno pojasnilo, da je po ZRacS-1 cilj revizije izrek mnenja o poslovanju uporabnika javnih sredstev. Z izvrševanjem revizijske pristojnosti po ZRacS-1 Računsko sodišče z mnenjem o poslovanju ne posega v pravni položaj uporabnika javnih sredstev oziroma ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, kar IP še dodatno utrjuje v prepričanju, da ne gre za sodni postopek. Poleg tega je IP ugotovil tudi, da je v konkretnem primeru postopek pred Računskim sodiščem že zaključen. Računsko sodišče je na svoji spletni strani namreč že objavilo tudi Porevizijsko poročilo št. 320-9/2012/122, kot »odziv« na Odzivno poročilo organa, ki sta ga prosilca zahtevala v konkretnem primeru.Glede na navedeno, izjema iz 8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo izvedbe sodnega postopka) v konkretnem primeru ni podana.  IP je zato po uradni dolžnosti preizkusil, ali glede Odzivnega poročila, obstajajo druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ in ugotovil, da te ne obstajajo, zato je pritožbi prosilcev glede dostopa do Odzivnega poročila, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ugodil in odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.2.    Pravna podlaga za plačilo sklepa o stroških v zadevi št. 356-02-72/2004, kjer je organ iz proračunskih sredstev plačal zaračunane stroške, ki jih je imela Silva Bračko s.p. ob, po mnenju prosilca, nezakoniti porušitvi rekonstrukcije 100 in več let legalnega objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani (v nadaljevanju: pravna podlaga za plačilo rušitve)Organ je zahtevo prosilca za posredovanje pravne podlage za plačilo rušitve zavrgel, saj je, kot je navedel, o dostopu do tega dokumenta, že pravnomočno odločil.IP v konkretnem primeru ugotavlja, da sta prosilca na organ naslovila zahtevo, ki je bistveno enaka zahtevi, ki sta jo že vložila in je organ o njej odločil z odločbo 090-41/2015/54 z dne 31. 8. 2015. Navedena odločba je dokončna in pravnomočna.  Prosilca od organa ne moreta ponovno zahtevati istega dokumenta. Tudi iz vsebine zahteve je razvidno, da prosilca od istega organa ponovno zahtevata isti dokument; organ pa je o dostopu do tega dokumenta že odločal. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je bilo o isti zahtevi prosilcev že odločeno. Organ je torej pravilno postopal, ko je zahtevo prosilcev, v skladu s prvim odstavkom 129. člena ZUP, zavrgel. Ta člen namreč določa, da se zahteva zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, oz. če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katerega se opira zahtevek, ni spremenilo. Odločitev organa glede dostopa do pravne podlage za plačilo rušitve je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilcev pa v tem delu neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 3.     Odgovor organa na zaprosilo Državnega pravobranilstva v zvezi s poravnalno ponudbo …………………………. v pravdni zadevi na Okrožnem sodišču v Ljubljani, št. III P 2479/2013 v zvezi z dokumentom Državnega pravobranilstva št. P-A23-1711/2014-46-VP z dne 28. 8. 2015 (v nadaljevanju: odgovor organa)Prosilca sta na organ po ZDIJZ naslovila zahtevo za dokumente, ki se nanašajo poimensko na njiju. Stališče IP, ki ga je potrdilo tudi sprejeto stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije v sodbi IU 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014, je, da v primeru, ko prosilec zahteva osebne podatke za točno določeno osebe (torej tudi lastne osebne podatke po ZDIJZ, saj gre v tem postopku za učinek erga omnes), delni dostop do zahtevanih podatkov ni mogoč, saj glede na zahtevo, iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine varovanih osebnih podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Sodišče je še dodalo, da je tožnik zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi prikritje njegovih osebnih podatkov ne more prikriti njegove prepoznavnosti.Za takšen primer gre tudi v konkretnem primeru glede odgovora organa, ki sta ga zahtevala prosilca in se nanaša nanju. Predmetnega dokumenta tako ni mogoče anonimizirati na način, da osebe ne bi bile prepoznavne.IP je pritožbo prosilca tudi v tem delu, torej glede dostopa do odgovora organa, zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
  1. Dopis direktorja, poslan dne 2. 3. 2012 po elektronski pošti na naslov Silve Bračko s.p. (v nadaljevanju: dopis direktorja)
Prosilca sta v pritožbi navedla, da jima je organ sicer v odločbi omogočil dostop do navedenega dokumenta, dokumenta pa jima ni posredoval. IP je od organa pridobil dokumentacijo, iz katere izhaja, da sta prosilca prejela zahtevano fotokopijo dopisa direktorja. Organ je namreč dne 16. 11. 2015 prosilcema, z dopisom št. 090-41/2015-75, posredoval zahtevan dokument. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je bilo o zahtevi prosilcev že odločeno ter da sta prosilca zahtevani dokument tudi že prejela, zato je njuno pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilcev delno ugodil ter na podlagi drugega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe. IP je pritožbo prosilcev v preostalem delu zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka