Prosilec - Upravna enota Grosuplje
+ -Številka: 090-278/2015
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval informacijo o tem, koliko stanovanj je bilo narisanih v določeni projektni dokumentaciji pred izdajo gradbenega dovoljenja. Organ je zahtevo zavrnil, saj bi moral sicer, če bi želel odobriti zahtevi, ustvariti nov dokument – prešteti število stanovanj v projektni dokumentaciji. Tudi IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v postopku po ZDIJZ ni dolžan ustvariti novih informacij, predvsem pa je bil prosilec že v drugih postopkih seznanjen z zahtevano informacijo. IP je zato ugotovil, da bi moral organ zavreči zahtevo prosilca, saj je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno. Ker organ tega ni storil, je IP po uradni dolžnosti odpravil odločbo organa in s sklepom zavrgel zahtevo prosilca na podlagi 129. člena ZUP.ODLOČBA:Številka: 090-278/2015/3Datum: 27. 11. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 1. in 2. odstavka 251. člena ter 4. točke 1. odstavka 129. člena (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 10. 2015, zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju organ), št. 090-37/2015-2 (207) z dne 29. 9. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Odločba organa št. 090-37/2015-2 (207) z dne 29. 9. 2015 se odpravi po uradni dolžnosti.2. Stroški v tem postopku niso nastali.inS K L E P:1. Zahteva prosilca z dne 14. 9. 2015 se zavrže kot nedovoljena.2. Zahteva prosilca z dne 26. 10. 2015 za povrnitev stroškov se zavrne.3. Stroški v tem postopku niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 14. 9. 2015 pri Ministrstvu za javno upravo vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je informacijo o tem, koliko stanovanj je bilo narisanih v projektni dokumentaciji pred izdajo gradbenih dovoljenj v naselju Sončni dvori v Grosupljem, in sicer pred izdajo gradbenega dovoljenja št. 351-235/03 z dne 15. 9. 2003 in 351-226/04-304 z dne 30. 6. 2004. Prosilec je zahteval tudi odškodnino za povzročeno škodo v višini 2,4 milijona EUR s p.p.Ministrstvo za javno upravo je z dopisom št. 021-15/2015/11 z dne 22. 9. 2015 zahtevo prosilca skladno z 20. členom ZDIJZ odstopilo Upravni enoti Grosuplje – organu v tem postopku.Organ je izdal odločbo št. 090-37/2015-2 (207) z dne 29. 9. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilca za dostop do podatkov. Odločba je bila prosilcu vročena 21. 10. 2015. V obrazložitvi je organ navedel definicijo informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in ugotovil, da je vprašanje, koliko stanovanj je narisanih v projektni dokumentaciji, v nasprotju z definicijo informacije javnega značaja. Prosilec je po mnenju organa od njega zahteval, da ustvari nov dokument. Organ je ob pregledu vloge in arhivske dokumentacije, ki se nanaša na izdajo gradbenih dovoljenj za naselje Sončni dvori v Grosupljem in iz že prejetih zahtev prosilca ugotovil, da mu je že večkrat omogočil dostop do želenih informacij. To naj bi organ storil tako, da je v zadevi, ki jo je vodil na zahtevo istega prosilca pod številko 090-20/2009, prosilcu omogočil vpogled v celotno projektno dokumentacijo ter mu vročil kopije navedenih gradbenih dovoljenj in kopije seznama površin Stanovanjskega poslovnega naselja Brezje, ki so del projektne dokumentacije. Zahtevi prosilca je tako organ v celoti že ugodil, zato je njegovo vlogo zavrnil. Prosilec je dne 26. 10. 2015 vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Navedel je, da odločbo izpodbija v celoti, saj neposredno posega v njegove pravice in pravne interese. Po mnenju prosilca je popolnoma nesprejemljivo in nezakonito, da mu je organ pri pregledu projektne dokumentacije preprečil, da preslika potrebne dokumente. Prosilec bi naredil 70 fotokopij v skladu z 82. členom ZUP kot stranka v postopku. Navedel je še, da je bilo v projektni dokumentaciji narisano 371 stanovanj, v gradbenem dovoljenju pa je napisano, da bo v končni fazi narejenih največ 340 stanovanj. Načelnica Upravne enote Grosuplje pa naj bi povedala, da je ob bežnem pregledu dokumentacije ugotovila, da je 19 stanovanj več, to pa skupno pomeni 359 stanovanj. Prosilec je v nadaljevanju podal še druge navedbe, ki pa niso povezane z vprašanjem dostopa do informacij javnega značaja in se nanašajo na vsebino izdanega gradbenega dovoljenja, s katerim se prosilec ne strinja in navaja, da je gradnja potekala neskladno z izdanim gradbenim dovoljenjem. Na koncu je prosilec zahteval še odškodnino za povzročeno škodo v višini 2,4 milijona EUR s p.p. (od tistih, ki so mu škodo povzročili) ter uveljavljal stroške postopka v višini 420,00 EUR.Organ je z dopisom št. 090-37/2015-5 (207) z dne 3. 11. 2015 odstopil pritožbo prosilca v obravnavo IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je IP pojasnil, da je iz vloge prosilca razvidno, da želi informacijo, ki naj jo organ sestavi tako, da bo preštel število stanovanj, ki so narisani v projektni dokumentaciji, kar pomeni, da želi, da se ustvari nov dokument, kar je v nasprotju z definicijo informacije javnega značaja. Organ je ponovil navedbe iz izpodbijane odločbe in poudaril, da je v zadevi, ki jo je vodil pod št. 090-20/2009, prosilec že večkrat vpogledal v projektno dokumentacijo izdanega gradbenega dovoljenja, izročene so mu bile kopije izdanih gradbenih dovoljenj, prav tako tekstualni del gradbene dokumentacije, iz katere je razvidno, koliko stanovanj je predvidenih za gradnjo. Prosilec je po navedbah organa vpogledal v vse, kar je zahteval in prejel vse zahtevane fotokopije, razen kopij arhitekturnega dela, saj gre za zaščito avtorske pravice. Po mnenju organa pa je dejstvo, da se je prosilec o številu predvidenih stanovanj že seznanil ob vpogledu v projektno dokumentacijo, kar izhaja tudi iz prosilčeve pritožbe, v kateri sam navaja število predvidenih stanovanj za gradnjo.Pritožba ni dovoljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Glede pritožbene navedbe prosilca, da skladno z 82. členom ZUP kot stranka v postopku prosi za preslikavo dokumentov, IP poudarja, da se ta postopek vodi po določbah ZDIJZ, ki skladno s 1. členom ZDIJZ ureja posebno pravico vsakega posameznika do dostopa do informacij javnega značaja, ki je ločena in v svojem bistvu drugačna od pravice osebe z interesom do pregledovanja, prepisovanja in preslikovanja dokumentov upravne zadeve. Namen ZDIJZ je v zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov zavezancev ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (1. odstavek 2. člena ZDIJZ). Namen pravice iz 82. člena ZUP pa je v zagotavljanju strank in oseb s pravnim interesom zavarovanje njihovih lastnih pravic in pravnih koristi. Vse pritožbene navedbe prosilca, ki gredo v smeri uveljavljanja pravice iz 82. člena ZUP, so torej v postopku po ZDIJZ nerelevantne in neupoštevne. Prosilec je namreč v svoji zahtevi z dne 14. 9. 2015 eksplicitno navedel, da se želi seznaniti z informacijami javnega značaja (torej je uveljavljal pravico po ZDIJZ), zato je organ pravilno odločil v postopku po ZDIJZ. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Bistveno vprašanje pa je, ali organ razpolaga z informacijo o tem, "koliko stanovanj je bilo narisanih v projektni dokumentaciji" ter ali se je prosilec z navedeno informacijo že seznanil.IP je v konkretnem primeru pregledal celotno dokumentacijo zadeve, dokumente iz povezanih postopkov, dodatne okoliščine pa je preveril tudi organu, pri čemer je nastal uradni zaznamek št. 090-278/2015/2 z dne 20. 11. 2015. 8. člen ZUP določa, da je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Od razpoložljive dokumentacije je IP natančno pregledal predvsem:- priloge, ki jih je prosilec priložil svoji pritožbi;- dokumente iz upravne zadeve št. 090-20/2009, ki jo je organ vodil na zahtevo prosilca, v kateri je zahteval sorodne dokumente;- dokumente iz upravne zadeve št. 090-69/2010, ki jo je v pritožbeni zadevi istega prosilca in organa vodil Informacijski pooblaščenec, vključno s sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1497/2010-36, s katero je sodišče zavrnilo tožbo prosilca kot tožnika;- tekstualni del obravnavane projektne dokumentacije.IP je v tem pritožbenem postopku ugotovil, da informacija o tem, koliko stanovanj je bilo narisanih v obravnavani projektni dokumentaciji, izhaja iz dveh različnih dokumentov: iz arhitekturnega dela projektne dokumentacije in iz tekstualnega dela projektne dokumentacije.Glede arhitekturnega dela projektne dokumentacije je IP ugotovil, se je prosilec s to informacijo že seznanil oziroma je bilo o njegovi pravici že pravnomočno odločeno. Iz uradnega zaznamka organa št. 090-20/2009-39 z dne 22. 2. 2010, odločbe IP št. 090-69/2010/7 z dne 16. 9. 2010 in sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1497/2010-36 namreč izhaja, da je prosilec vpogledal v arhitekturni del projektne dokumentacije, kopiranje te dokumentacije pa mu je bilo pravnomočno zavrnjeno. Upravno sodišče je namreč v sodbi št. I U 1497/2010-36 odločilo, da je organ skladno 2. odstavkom 25. člena ZDIJZ ravnal pravilno, ko je prosilcu omogočil vpogled in ne kopiranja arhitekturnega dela, zato je o tem že pravnomočno odločeno. To dejstvo potrjuje tudi prosilec sam v pritožbi in ponovno vztraja pri tem, da bi mu moral organ dovoliti kopiranje arhitekturnega dela projektne dokumentacije. Glede tega bo IP spodaj podrobno pojasnil, zakaj prosilec tega dokumenta, razen če bi se spremenilo dejansko stanje ali pravna podlaga, ne more zahtevati ponovno.Glede tekstovnega dela projektne dokumentacije je IP ugotovil, da se je prosilec seznanil tudi s temi dokumenti, iz katerih izhaja podatek o številu narisanih stanovanj. Iz uradnega zaznamka organa št. 090-20/2009-39 z dne 22. 2. 2010 namreč izhaja, da je organ prosilcu izročil kopije naslednjih dokumentov:- iz arhitekturne mape PGD za objekte K3-1, K3-2, K4-1, K4-2, K4-3, mape št. 4, 5, 6, 7, 8 – ARHITEKTURA PGD, št. načrta A/01-03, št. projekta 01-03 (ki se nanaša na gradbeno dovoljenje v zadevi št. 351-226/2004): kopije tekstualnega dela;- iz arhitekturne mape PGD za objekte K1-1, K1-2, K1-3 in K2-1, mape št. 4, 5, 6, 7 – ARHITEKTURA PGD, št. projekta 01-03, št. načrta A/01-03 (ki se nanaša na gradbeno dovoljenje v zadevi št. 351-235/2003): kopije tekstualnega dela.IP je vpogledal tudi v navedene kopije tekstualnega dela projektne dokumentacije in ugotovil, da je v njih zapisano število načrtovanih stanovanj, prosilec pa se je s tem podatkom nedvomno seznanil.Glede na navedeno je jasno, da je organ o zahtevi prosilca glede tega, koliko stanovanj je bilo narisanih v obravnavani projektni dokumentaciji, že pravnomočno odločil. Prosilec se je z zahtevano informacijo že seznanil: z informacijo iz arhitekturnega dela v obliki vpogleda, z isto informacijo iz tekstualnega dela pa v obliki fotokopij. Navedeno ne more biti sporno tudi zato, ker prosilec sam priznava, da je zahtevano informacijo že pridobil od organa.Organ pa je v konkretnem primeru o zahtevi prosilca odločil meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta, in sicer sklep o zavrženju zahteve. Slednji namreč določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. V konkretnem primeru je organ o zahtevi za dostop do informacije, ki izhaja iz glede tekstualnega dela, že pravnomočno odločil, prosilec pa je pridobil pravico do dostopa do informacij javnega značaja (prvi stavek citirane določbe). Prav tako je organ v zvezi z dostopom do iste informacije, ki izhaja iz arhitekturnega dela, že izdal pravnomočno zavrnilno odločbo (odločbo organa št. 090-20/2009/40 z dne 16. 3. 2010), pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila (drugi odstavek citirane določbe).Organ bi moral torej zahtevo prosilca zavreči, pa tega ni storil. V izpodbijani odločbi je sicer navedel, da je zahtevo prosilca zavrnil zato, ker ni dolžan ustvariti novega dokumenta (prešteti število stanovanj v arhitekturnem delu), vendar obenem navaja tudi, da se je prosilec že seznanil z zahtevano informacijo. IP ugotavlja, da organu ne bi bilo treba prešteti števila stanovanj, saj bi si to lahko prosilec storil sam, ko bi vpogledal v skico narisanih stanovanj, vendar pa je prosilec to že storil, prav tako se je s številom seznanil s pridobitvijo kopij tekstualnega dela projektne dokumentacije. IP tako ocenjuje, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, str. 625-627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v 2. odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je organ o zahtevi že odločal in tudi odločil, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba napačna. 129. člen ZUP je procesna določba, zato je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je Informacijski pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev, ki bi jih sicer moral ugotavljati in ugotoviti že organ prve stopnje. Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot jo je organ prve stopnje rešil s svojo odločbo, zato je IP, na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP, v prvi točki izreka te odločbe odpravil odločbo prve stopnje in zadevo rešil sam.IP je po odpravi odločbe organa št. 090-37/2015-2 (207) z dne 29. 9. 2015 s sklepom odločil o zahtevi prosilca z dne 14. 9. 2015 in to zahtevo zavrgel. To odločitev je IP oprl na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je o zahtevi prosilca organ že pravnomočno odločil, in sicer je prosilec že prejel zahtevano informacijo.Prosilec je s pritožbo zahteval tudi povrnitev stroškov v višini 420,00 EUR s p.p. IP je v 2. točki izreka te odločbe to zahtevo prosilca zavrnil, saj 1. odstavek 113. člena ZUP določa, da gredo stroški postopka v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Stroški postopka so tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.). V konkretnem primeru se je postopek začel na zahtevo prosilca, ki torej skladno z določbo 1. odstavka 113. člena ZUP sam nosi svoje stroške postopka. Zahtevi prosilca za povračilo stroškov torej ni mogoče ugoditi, o čemer je IP odločil v 2. točki tega sklepa.V postopku izdaje te odločbe in sklepa posebni stroški niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Polona Tepina, univ. dipl. prav., LL.M.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka