Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-277/2015
Kategorije: Notranje delovanje organa
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vrsto dokumentov, ki se nanašajo na ugotavljanje in reševanje kadrovske problematike v mobilnem kriminalističnem oddelku v Celju. Organ je v večini zavrnil dostop do zahtevanih informacij s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je sledil argumentom organa in potrdil, da bi razkritje informacij o kadrovski problematiki nedvomno povzročilo škodo v notranjem delovanju organa, saj bi med drugim razkritje ogrožalo izvajanje pristojnosti policije in celo varnost ljudi in sodelavcev policije. IP je ugodil pritožbi prosilca zgolj v delu, v katerem je organ prosilcu posredoval premalo informacij, ker je preozko tolmačil njegovo zahtevo.ODLOČBA:Številka: 090-277/2015/5Datum: 15. 2. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 251. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 11. 2015, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-69/2015/7 z dne 29. 10. 2015 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 3. 11. 2015, zoper odločbo organa št. 090-69/2015/7 z dne 29. 10. 2015, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi, in sicer v 6. točki izreka odločbe v delu, ki se nanaša na posredovanje zapisnika delovnega sestanka št. 900-78/2015/2 (3A3-10) z dne 26. 5. 2015, v delu, ki vsebuje informacijo o tem, za kateri nadzor gre, ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo 5. strani zapisnika št. 900-78/2015/2 (3A3-10) z dne 26. 5. 2015, pri čemer mora prekriti vse odstavke razen odstavka, ki se začne z "Vodja SKP" in konča z "nadzorom" v 7. točki zapisnika.2. Pritožba prosilca z dne 3. 11. 2015 zoper odločbo organa št. 090-69/2015/7 z dne 29. 10. 2015 se v delu, ki se nanaša 1. in 2. točko izreka odločbe, zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 7. 9. 2015 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval dostop do naslednjih informacij:- letno poročilo o delu SKP PU Celje;- vso dokumentacijo, ki je nastala od ugotovitve kadrovske problematike na MKO SKP PU Celje do realizacije vsaj treh premestitev/napotitev v omenjen oddelek SKP v letu 2015.Prosilec je navedel, da zahtevek podaja tudi v primeru, če ni šlo za razpise v skladu s KPP, ampak samo za informativna povpraševanja o možnosti prijave določenih posameznikov oziroma predlogih za zasedbo prostih delovnih mest dotičnih služb oziroma enot. Prosilec je pojasnil, da kot informacije javnega značaja potrebuje letno poročilo (ugotovitev kadrovskega deficita), zapisnike delovnih sestankov, zapisnike kolegijev direktorja PI, ostalo dokumentacijo, ki je nastala pred premestitvijo / napotitvijo ter vse akte, s katerimi so bili premeščeni / napoteni drugi delavci na MKO SKP PU Celje. Na koncu je prosilec še navedel, da omenjene podatke potrebuje za učinkovito varovanje svojih pravic oziroma za vodenje nadaljnjih postopkov v sklopu ugotovljene in na sodišču že potrjene njegove nezakonite premestitve.Organ je prosilca dne 9. 9. 2015, skladno z 18. členom ZDIJZ, pozval k dopolnitvi vloge, saj iz zahteve po presoji organa ni bilo moč natančno razbrati, katere dokumente želi pridobiti.Prosilec je 14. 9. 2015, po pozivu organa, zahtevo dopolnil in natančno navedel seznam dokumentacije, s katero se želi seznaniti. Prosilec je opredelil, da želi dostop do naslednjih dokumentov:1. vso dokumentacijo, povezano s strokovnim nadzorom nad delom Mobilnega kriminalističnega oddelka SKP PU Celje, november 2014 (poročilo, navodila, usmeritve, dopolnitve, odgovori...);2. dopis ………. na SD PU Celje, 23. 2. 2015, zadeva: poizvedba za zasedbo dveh prostih delovnih mest v Mobilnem kriminalističnem oddelku SKP PU Celje (DM 37810) – predlog;3. vso dokumentacijo v zvezi z njegovo prijavo na prosto delovno mesto v Mobilni kriminalistični oddelek PU Celje, 25. 2. 2015 (mnenje posredovano iz PP Celje na Skp PU Celje, odgovor SKP PU Celje;4. vso dokumentacijo v zvezi s premestitvijo oziroma napotitvijo ……… in ……… v Mobilni kriminalistični oddelek SKP PU Celje 2015;5. zapisnike ožjih strokovnih kolegijev PU Celje od 1. 6. 2014 do 1. 9. 2015;6. zapisnike delovnih sestankov SKP PU Celje za leto 2014 in 2015.Organ je izdal odločbo št. 090-69/2015/7 z dne 29. 10. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je delno zavrnil zahtevo prosilca. V točki 1. izreka izpodbijane odločbe (in prosilčeve zahteve, dopolnjene dne 14. 9. 2015) je organ glede dokumentacije o strokovnem nadzoru nad delom Mobilnega kriminalističnega oddelka SKP PU Celje v celoti zavrnil to zahtevo prosilca. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da razpolaga z naslednjimi dokumenti:- Poročilo št. 060-41/2014/3 z dne 4. 12. 2014;- Dopis PU Celje, št. 0602-6/2015/2 z dne 30. 4. 2015;- Dopis UKP GPU, št. 060-41/2014/6 z dne 15. 5. 2015 in- Dopis PU Celje, št. 0602-6/2015/3 z dne 25. 5. 2015.Organ je dostop do navedenih dokumentov v celoti zavrnil s sklicevanjem na 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so bili dokumenti sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov in bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Glede prvega kriterija izjeme iz 11. točke (dokumenti, sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa) je organ pojasnil, da se v skladu s Pravili policije, št. 007-167/2013/40 z dne 21.10.2013, in Pravili za izvajanje nadzora v policiji, št. 0602-28/2010/35 z dne 19.8.2010, pri nadzoru ugotavlja zakonitost, strokovnost, obseg, kakovost, pravočasnost in gospodarnost opravljanja nalog, usklajevanje delovnih nalog, uspešnost in učinkovitost dela policijskih enot. Zahtevani dokumenti so nastali v okviru strokovnega nadzora nad delom Mobilnega kriminalističnega oddelka SKP PU Celje, kar pomeni, da so dokumenti nastali pri notranji dejavnosti organa. Obravnavani dokumenti niso namenjeni zunanjemu krogu oseb in so dokumenti, ki so namenjeni internemu poslovanju organa. V zvezi z drugim kriterijem izjeme iz 11. točke (škodni test) je organ opisal, da so glavne naloge mobilnih kriminalističnih oddelkov med drugim nadzorovanje kriminalnih žarišč ter pridobivanje podatkov, pomembnih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, izvajanje opazovanja, zased, poostrenih nadzorov, varnostnih in ostalih akcij za preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj in prijemanje storilcev, sodelovanje pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov, sodelovanje v zaključnih akcijah in izvajanje varnostno tveganih postopkov kriminalistične policije. Nadalje je organ ugotovil, da je v zahtevanih dokumentih (poročilo nadzora in dokumentih povezani s poročilom) natančno opisana strategija in koncept delovanja mobilnih kriminalističnih oddelkov, način izvajanja posameznih nalog, taktika in metodika izvajanja nalog, kadrovska zasedenost oddelka, opremljenost oddelka, podatki oziroma opisi posameznih izvedenih nalog. Organ je ugotovil, da bi nastala škoda ob razkritju opredeljenih dokumentov, saj bi bilo onemogočeno ali oteženo izvajanja nalog mobilnih kriminalističnih oddelkov oziroma povzročene hude motnje pri delovanju organa. Pri tehtanju med transparentnostjo in zaščito načina delovanje ter taktike in metodike delovanja mobilnih kriminalističnih oddelkov ter večjo težo pripisal zagotavljanju varnosti. Organ je v nadaljevanju presojal še, ali je mogoča izvedba delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ ter ugotovil, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v podatke oziroma zaupnost dokumentov, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Vsak posamezen dokument predstavlja podatek, ki je bil ustvarjen v zvezi s strokovnim nadzorom in njegovo razkritje bi lahko povzročilo motnje pri delovanju organa. Zato je organ v celoti zavrnil zahtevo v 1. točki izreka. V 2., 3., 5. in 6. točki izreka izpodbijane odločbe je organ zahtevi prosilca ugodil, s tem, da je v točki 5. in 6. organ navedel, da se prekrijejo vsebine, ki se ne nanašajo na zahtevana kadrovska področja, saj bi to preseglo prosilčevo zahtevo. V točki 4. izreka izpodbijane odločbe je organ delno zavrnil in delno ugodil zahtevi prosilca, v zavrnilnem delu sklicujoč se na varstvo osebnih podatkov.Prosilec je dne 3. 11. 2015 na zapisnik št. 090-69/2015/8 vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo, vendar le v delu, ki se nanaša na 1., 2. in 6. točko izreka izpodbijane odločbe. Glede 1. točke izreka izpodbijane odločbe je prosilec navedel, da se ne strinja z obrazložitvijo organa, da bi zaradi razkritja prišlo do motenj pri delovanju organa, če bi dobil ugotovitve, ki izhajajo iz nadzora, ki se nanašajo na ugotovljeno kadrovsko problematiko. Sestavni del poročila o nadzoru je tudi obrazec, ki se nanaša na kadrovsko problematiko, usmeritve in navodila za odpravo te problematike in prosilcu ni jasno, na kakšen način bi posredovanje te dokumentacije (v delu, ki se nanaša na kadrovsko problematiko) vplivalo na delovanje organa. Prosilec je navedel, da vztraja pri pridobitvi tudi vseh dodatnih dopisov med GPU in PU Celje v zvezi s poročilom, ki se nanašajo na odpravo pomanjkljivosti. Glede 2. točke izreka (sicer ugodilnega dela) izpodbijane odločbe je prosilec navedel, da dopis št. 1100-9/2015-1 z dne 23. 2. 2015, ki ga je napisal …………, obrazlaga, da dopis ni bil nikoli poslan, ker je bila naknadno sprejeta odločitev, da se v PU Celje ne bo objavilo razpisa za prosta delovna mesta v MKO. Prosilec je izpostavil, da iz posredovane dokumentacije ni razvidno, kje, kdo in na kakšen način je bila sprejeta odločitev, da se razpis ne bo objavil, ki se nanaša na ta dopis. Glede 6. točke izreka izpodbijane odločbe je prosilec v zvezi z zapisnikom delovnega sestanka št. 900-78/2015/2 (3A3-10) z dne 26. 5. 2015 v delu glede "Nadzora nad delom MKO na ugotovitve nadzornikov" navedel, da iz posredovanega dokumenta ni razvidno, za kateri nadzor gre. Verjetno gre za nadzor, ki je bil opravljen novembra 2014, za katerega je bilo izdelano poročilo št. 060-41/2014/3 z dne 4. 12. 2014. Prosilec želi vedeti, ali gre za ta nadzor oziroma drug nadzor ter želi pridobiti vsebino, ki se nanaša na kadrovsko problematiko iz navedenega nadzora.Organ je 5. 11. 2015 odstopil pritožbo prosilca v obravnavo IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je dne 3. 12. 2015 pri organu, na podlagi 11. člena ZInfP, opravil ogled brez prisotnosti strank (t.i. ogled in camera). Organ je IP posredoval naslednje manjkajoče dokumente:- celoten dokument št. 060-41/2014/3 z dne 4. 12. 2014, saj pri prvem posredovanju organ ni poslal celotnega dokumenta;- dokumente št. 090-69/2015/2, 4, 5, 6, ki so pri prvem posredovanju prav tako manjkali;- Akt o sistematizaciji skupaj s prilogo (Sistematizacija delovnih mest v MKO PU Celje).V zvezi s točko 1. izreka izpodbijane odločbe je organ glede kadrovske problematike pojasnil, da bi bilo problematično razkritje, ali je MKO zadostno kadrovsko zasnovan in ali lahko učinkovito izvaja aktivnosti na področju delovanja MKO PU Celje. Organ je podrobno in konkretno razložil, kakšna škoda bi lahko nastala v primeru razkritja. Glede informacij v zvezi s premestitvami uslužbencev v SPN (1. odstavek Obrazca 2) pa je organ navedel, da bi nastala škoda, če bi javnost izvedela, iz kje in na kakšen način rekrutirajo sodelavce v SPN. 45. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji, v povezavi z 68.a členom Akta o notranji sistematizaciji določa, da se določena delovna razmerja sklenejo brez javne objave. To se nanaša na policiste v Sektorju za posebne naloge, o čemer govori tudi Obrazec 2. Glede možnosti delnega dostopa je organ poudaril, da je potrebna previdnost, da se ne razkrije spornih informacij, ki same po sebi sicer niso problematične, v kombinaciji z drugimi razkritimi informacijami pa lahko razkrijejo podatke, katerih javno razkritje bi povzročilo škodo v delovanju organa.V zvezi s točko 6. izreka izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da ne bi bil problem, če bi prosilcu razkrili še odstavek na 5. strani tega dokumenta, ki se začne z "Vodja SKP" (v delu, ki se nanaša na 7. točko), saj ta odgovarja na vprašanje, za kateri nadzor gre. Organ torej glede razkritja tega (in samo tega) odstavka nima zadržkov.Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Tako IP poudarja, da v konkretnem pritožbenem postopku obravnava zgolj pritožbo zoper 1., 2. in 6. točko izreka izpodbijane odločbe.Glede 1. točke izreka izpodbijane odločbeInformacije, ki jih je prosilec zahteval v 1. točki izreka, predstavljajo naslednji dokumenti, s katerimi razpolaga organ:- Poročilo št. 060-41/2014/3 z dne 4.12.2014;- Dopis PU Celje, št. 0602-6/2015/2 z dne 30.4.2015;- Dopis UKP GPU, št. 060-41/2014/6 z dne 15.5.2015; in- Dopis PU Celje, št. 0602-6/2015/3 z dne 25.5.2015.V obravnavani zadevi ni sporno, da so izpolnjene predpostavke iz 1. in 4. člena ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal le, ali so podane katere od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 6. člena ZDIJZ.Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi glede zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij skliceval na obstoj izjeme iz 11. točke 1 odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno podana dva pogoja:- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).Glede prvega kriterija, torej ali je bil dokument sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, IP uvodoma ugotavlja, da obravnavana izjema v primerjalnih pravnih ureditvah varuje »notranji proces razmišljanja organa«. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika ter občutljiva notranja navodila in načrti. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.).IP se pridružuje ugotovitvi organa, da gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z njegovim notranjim delovanjem. Gre namreč za dokumente, ki so nastali kot posledica opravljenega notranjega strokovnega nadzora nad delom PU Celje, iz katerih izhaja notranja politika organa glede vodenja celotnega procesa preprečevanja in pregona kaznivih dejanj na določenem območju. Informacije v zahtevanih dokumentih zajemajo tudi "notranje razmišljanje" organa glede izboljšanja notranjih procesov, s katerimi se zagotavlja izvajanje primarnih nalog organa. Kot je navedel organ, se pri notranjem nadzoru "ugotavlja zakonitost, strokovnost, obseg, kakovost, pravočasnost in gospodarnost opravljanja nalog, usklajevanje delovnih nalog, uspešnost in učinkovitost dela policijskih enot."IP torej ugotavlja, da je prvi kriterij izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, nedvomno izpolnjen.V nadaljevanju je IP ugotavljal obstoj drugega kriterija izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer, ali bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa.Uvodoma je treba pojasniti, da je namen izjeme notranjega delovanja organa preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Gre torej za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi takšni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma« (gl. tudi sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1837/2014-25 z dne 11. 2. 2016). Ne gre torej za morebitno škodo, ampak za gotovost, da bo škoda dejansko nastala v primeru razkritja organa.Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij.IP ugotavlja, da je organ pravilno presodil, da bi razkritje zahtevanih dokumentov v javnosti povzročilo motnje v njegovem delovanju. Pri tem po presoji IP ne bi šlo za blage motnje, temveč za hude in nepopravljive motnje, do katerih bi v primeru razkritja brez dvoma prišlo. Pritrditi gre namreč organu, da bi informacije o kadrovski zasedenosti MKO lahko izkoristili potencialni kriminalci za odkrivanje šibkih točk v sistemu odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter prekrškov. Kot je pravilno poudaril organ, je v zahtevanih dokumentih natančno opisana strategija in koncept delovanja mobilnih kriminalističnih oddelkov, način izvajanja posameznih nalog, taktika in metodika izvajanja nalog, kadrovska zasedenost oddelka, opremljenost oddelka, podatki oziroma opisi posameznih izvedenih nalog. Kljub temu, da lahko posamezna enota povsem nemoteno opravlja svoje funkcije ne glede na konkretno kadrovsko zasedenost, pa gre lahko pri tem tudi za notranje kadrovske prerazporeditve in operativne prilagoditve v celotnem notranjem sistemu policije ali njegovih delov, kar bi lahko razkrilo ranljivosti kje drugje znotraj sistema. Razkritje teh informacij bi lahko neposredno negativno vplivalo tudi na zagotavljanje splošne varnosti ljudi ter varnosti tudi sodelavcev policije. Pri varnosti sodelavcev policije gre namreč za to, da zahtevani dokumenti posredno lahko razkrijejo, na kakšen način organ zaposluje oziroma rekrutira tajne delavce, ki sodelujejo pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov. Pri tem gre za tako občutljivo tematiko, da določene informacije pred razkritjem javnosti ščiti tudi zakonodaja, ki ureja delo policije. Tako denimo 3. odstavek 45. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14 in 86/15) določa, da se za sklenitev delovnega razmerja policista na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebna znanja in spretnosti, ne uporablja zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in tudi ni potrebna javna objava. Delovna mesta se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji. Glede na to, da ni potrebna javna objava, ne gre za klasična delovna mesta javnih uslužbencev, dejstvo pa je tudi, da gre za sodelavce, ki opravljajo posebne naloge, med drugim tudi prikrite preiskovalne ukrepe. Opozoriti je tudi treba, da v konkretnem primeru ne gre za to, da bi organ skušal prikriti pred javnostjo informacije, ki bi mu škodile na način, da bi razkrivale dejstva, ki bi organ spravila v zadrego. Nasprotno, IP je ugotovil, da je organ zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu, da bi v primeru razkritja opredeljenih dokumentov dejansko nastala škoda za njegovo delovanje.Kljub temu, da organ na prvi stopnji in IP v pritožbenem postopku ugotavlja obstoj izjem po uradni dolžnosti, pa IP na tem mestu poudarja tudi, da prosilec ni podal nobenega vsebinskega argumenta, zakaj se mu zdi, da razkritje zahtevanih dokumentov ne bi škodilo notranjemu delovanju organa. Prosilec je namreč navedel le, da mu ni jasno, na kakšen način bi posredovanje te dokumentacije (v delu, ki se nanaša na kadrovsko problematiko) vplivalo na delovanje organa. IP pa je zgoraj obširno pojasnil, kako bi posredovanje zahtevanih dokumentov škodljivo vplivalo na delovanje organa.Na podlagi vsega navedenega je IP skladno s 1. odstavkom 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, saj je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.Glede 2. točke izreka izpodbijane odločbeGlede 2. točke izreka izpodbijane odločbe, s katerim je organ sicer posredoval prosilcu zahtevani dopis št. 1100-9/2015-1 z dne 23. 2. 2015, ki ga je napisal …………., IP ugotavlja, da prosilec nima pravovarstvenega interesa za pritožbo. Organ mu je namreč v tem delu v celoti ugodil, 1. odstavek 27. člena ZDIJZ pa določa, da ima prosilec pravico do pritožbe zoper odločbo, s katero je organ njegovo zahtevo zavrnil. Prosilec je v pritožbi sicer izpostavil, da iz omenjenega dopisa ni razvidno, kje, kdo in na kakšen način je bila sprejeta odločitev, da se ne bo objavil razpis, ki se nanaša na ta dopis. Vendar to ne spremeni dejstva, da je organ prosilcu poslal točno tisti dopis, ki ga je prosilec zahteval, saj je tudi v svoji zahtevi natančno opredelil, da želi "dopis …….. na SD PU Celje, 23. 2. 2015." IP pojasnjuje, da ima prosilec vedno možnost vložiti novo zahtevo, s katero lahko zahteva informacijo o tem, kje, kdo in na kakšen način je bila sprejeta odločitev, da se ne bo objavil dotični razpis dopis, vendar v tem konkretnem primeru tega ni zahteval.Tudi v tem delu je IP na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.Glede 6. točke izreka izpodbijane odločbeProsilec je v 6. točki dopolnjene zahteve z dne 14. 9. 2015 zahteval zapisnike delovnih sestankov SKP PU Celje za leto 2014 in 2015. Organ je v 6. točki izpodbijane odločbe ugodil tej zahtevi prosilca, s tem, da je prekril vsebine, ki se ne nanašajo na zahtevana kadrovska področja, saj bi to preseglo prosilčevo zahtevo. Prosilec je v pritožbi navedel, da iz zapisnika delovnega sestanka št. 900-78/2015/2 (3A3-10) z dne 26. 5. 2015 v delu glede "Nadzora nad delom MKO na ugotovitve nadzornikov" ni razvidno, za kateri nadzor gre.IP je ugotovil, da gre v tem primeru za vprašanje tolmačenja vsebine oziroma obsega prosilčeve zahteve. Organ namreč v zapisniku delovnega sestanka št. 900-78/2015/2 (3A3-10) z dne 26. 5. 2015 ni prekril vsebin zaradi obstoja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, temveč je prekril vsebine, za katere je presodil, da ne sodijo v domet prosilčeve zahteve. IP je v zvezi s tem ugotovil, da se poleg že razkrite vsebine v zapisniku št. 900-78/2015/2 (3A3-10) z dne 26. 5. 2015 nahajajo informacije, ki so bile predmet prosilčeve zahteve. Na 5. strani tega dokumenta pod točko 7. je namreč odstavek, ki ga je organ prekril, ker je presodil, da se ne nanaša na kadrovsko problematiko, vendar pa je IP ugotovil, da se nanaša nanjo in bi moral organ dostop do tega odstavka prosilcu omogočiti. Gre za odstavek, ki se začne z "Vodja SKP…" in vsebuje informacijo o tem, kdaj je bil opravljen nadzor (med drugim) v zvezi s kadrovsko problematiko, za katerega se zanima prosilec. Organ je v zvezi s tem odstavkom na ogledu in camera pojasnil, da ne vidi nobenih ovir za razkritje tega dodatnega odstavka, IP pa je tudi pri presoji po uradni dolžnosti ugotovil, da niso podane nobene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.IP je torej zaključil, da je organ v tem delu nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj ni pravilno ugotovil obsega prosilčeve zahteve. Pritožba prosilca je torej utemeljena v delu, ki se nanaša na odstavek v dokumentu št. 900-78/2015/2 (3A3-10) z dne 26. 5. 2015 pod točko 7, ki se začne z besedama "Vodja SKP…" in konča z besedo "nadzorom." Skladno z določbo 1. odstavka 251. člena ZUP je zato IP pritožbi prosilca delno ugodil in v tem delu odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam rešil zadevo - organu je naložil, da najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilcu posreduje fotokopijo dokumenta z dodatnimi informacijami, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Polona Tepina, univ. dipl. prav.,LL.M.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka