Elektro Maribor, d.d. - Agencija za energijo
+ -Številka: 090-272/2015
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:Organ je delno ugodil zahtevi prosilca za posredovanje informacij, ki so mu jih posredovali distributerji električne energije in z njimi povezanih informacij. IP je v pritožbenem postopku, ki ga je vodil na podlagi pritožbe stranskega udeleženca ugotovil, da izjema od prostega dostopa po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podana in da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je pritožbo stranskega udeleženca zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-272/2015/2Datum: 12. 1. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Elektro Ljubljana d.d., Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana, ki ga zastopa predsednik uprave … (v nadaljevanju stranski udeleženec), zoper odločbo, z dne 23. 9. 2015, št. 29-10/2015-10/635, Agencije za energijo, Strossmayerjeva ulica 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba stranskega udeleženca se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (v nadaljevanju: prosilec) je, dne 19. 8. 2015, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje:I. vseh podatkov, ki jih je organ posredoval Inštitutu za javni sektor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za izdelavo Primerjalne analize učinkovitosti dejavnosti distribucije električne energije v obdobju od leta 2004 do leta 2013,II. dokumentov oz. sklopov podatkov, ki jih navaja svet organa v dopisu št. 911-3/2015-5/548, z dne 11. 8. 2015:a) odgovor, ki ga je na besedilo družbe Elektro Maribor d.d. podala direktorica organa (str. 1 dopisa),b) pisni odgovor avtoric študije z naslovom »Primerjalna analiza učinkovitosti distribucije električne energije v obdobju 2004 - 2013«, prof. dr. … in izr. prof. dr. … (str. 1 dopisa),c) s strani organa preverjeni vhodni podatki posameznih elektrodistribucijskih podjetij po letih (str. 2 dopisa),d) podatki po posameznih podjetjih in letih, ki so bili skupaj s preračuni v realne vrednosti, izračuni relevantnih kazalnikov in opisnih statistik, s strani izvajalca študije posredovani organu v ločenih Excelovih datotekah (str. 2 dopisa).Ob tem je navedel, da želi zahtevane informacije prejeti v elektronski obliki po elektronski pošti na e-naslov: …Organ je z dopisi št. 29-10/2015-02/635, 29-10/2015-03/635, 29-10/2015-04/635 in 29-10/2015-05/635, z dne 26. 8. 2015, pozval Elektro Celje, d.d., Elektro Gorenjska, d.d., Elektro Primorska d.d. in stranskega udeleženca k morebitni priglasitvi stranske udeležbe.Elektro Gorenjska, d.d. na poziv organa k priglasitvi stranske udeležbe ni odgovoril.Elektro Celje, d.d. je z dopisom, z dne 2. 9. 2015, priglasil stransko udeležbo in ob tem navedel, da zahtevane informacije zanj ne predstavljajo nobene izmed izjem, ki jih določa 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.Elektro Primorska d.d. je z dopisom, z dne 4. 9. 2015, pojasnil, da zahtevane informacije zanj ne predstavljajo nobene izmed izjem, ki jih določa 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.Stranski udeleženec je z dopisom št. 1307-15/MP/MB, z dne 3. 9. 2015, priglasil stransko udeležbo. Ob tem je navedel, da informacije, ki so v tabeli označene od št. 1 do vključno št. 7, v skladu s 1. tč. 8. čl. Pravilnika o določanju in varovanju določenih podatkov, ki so poslovna skrivnost (v nadaljevanju: interni pravilnik) in 95. čl. Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, z dne 29. 12. 2011 (v nadaljevanju: pogodba o najemu), predstavljajo poslovno skrivnost. Nadalje je, kot podlago za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, izpostavil tudi 76. čl. Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 17/14: v nadaljevanju EZ-1)Organ je z odločbo št. 29-10/2015-10/635, z dne 23. 9. 2015, zahtevi prosilca v celoti ugodil v delu, ki se nanaša na I., II.b), II.c) in II.d) tč. zahteve. Zahtevi je v delu, ki se nanaša na II.a) tč. zahteve delno ugodil in sicer tako, da je prosilcu v skladu s 7. čl. ZDIJZ omogočil delni dostop, pri čemer je v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ prekril varovane osebne podatke. V obrazložitvi je navedel, da je dolžnost vsakega posameznega poslovnega subjekta, da varuje svoje poslovne skrivnosti sam. V kolikor tega ne stori pravočasno, mora trpeti posledice opustitve ravnanja. Če družba sicer razpolaga z aktom o varovanju poslovne skrivnosti, vendar ga ne posreduje sočasno z informacijami, ki jih želi varovati kot poslovno skrivnost, po subjektivnem kriteriju 39. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15: v nadaljevanju ZGD-1), ne more pričakovati od organa, da bo takšne informacije na tak način obravnaval. Nadalje je navedel, da splošno in pavšalno opredeljevanje poslovne skrivnosti ni v skladu s 1. odst. 39. čl. ZGD-1, ki zahteva takšno mero določnosti, da se odpravi vsak dvom v to, kateri podatek se šteje za poslovno skrivnost oz. da mora biti ob razpolaganju z določeno informacijo takoj jasno, da gre za poslovno skrivnost. Stranski udeleženec je interni pravilnik organu posredoval šele na poziv organa in po tem, ko je bila že podana zahteva za dostop do informacij javnega značaja, ter ne sočasno z informacijami, ki jih je organu posredovala kot odgovor na poziv organa št. 211-20/2015-03/442, z dne 20. 1. 2015, pri čemer ob posredovanju navedenih informacij organa tudi ni opozoril, da gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Interni pravilnik podatkov, katerih posredovanje prereka stranski udeleženec, izrecno ne določa kot podatkov, ki so predmet poslovne skrivnosti oz. navedenih podatkov že po sami vsebini ni mogoče uvrstiti med katerega izmed podatkov iz 8. čl. pravilnika. Ne gre niti za podatke, ki se nanašajo na tržni položaj in aktivnosti družbe, prav tako pa tudi ne za podatke v zvezi s planiranjem oz. izvajanjem razvojnih, raziskovalnih, projektnih, analitskih in proizvodno-tehnoloških aktivnosti družbe, organizacijo dela ter rezultate teh aktivnosti, kot to zatrjuje stranski udeleženec. Posledično subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti v predmetni zadevi ni izpolnjen. Ker v predmetni zadevi ni izkazano niti, da je potreba po varstvu očitna, niti da bi z razkritjem zahtevanih informacij nastala občutna škoda oz. da bi razkritje kakorkoli vplivalo na konkurenčni položaj stranskega udeleženca, tudi objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti ni izpolnjen. Zahtevane informacije namreč ne razkrivajo specialnega znanja (know-how), ki ga družba uporablja (npr. za doseganje prednosti na trgu) ali analiz in drugih podobnih podatkov. Nadalje je navedel, da so zahtevane informacije v povezavi z opravljanjem javne funkcije oz. z izvajanjem javne službe. Pojem »javne funkcije« ni vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, saj ne gre za terminus tehnicus in ga je treba v skladu s sistematično in teleološko razlago povezati s pojmom »javne službe« v javnopravnem pomenu te pojmovne zveze. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1410/2010, z dne 25. 5. 2011. Izvajalci javnih služb morajo biti pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktivni, ker mora biti izvajanje javne službe v osnovi transparentno in je mogoče označiti kot poslovno skrivnost zgolj tiste podatke, ki se nanašajo na delovanje na trgu in pomenijo konkurenčno prednost oz. bi lahko vplivali na tržni konkurenčni položaj. Prosilec in vsa podjetja, ki jih je organ pozval k morebitni stranski udeležbi, so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom države, vpisani v Register zavezancev za informacije javnega značaja in izvajajo naloge distribucijskega operaterja električne energije, družbe SODO d.o.o., Minařikova ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju SODO), kot izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije (v nadaljevanju GJS SODO) iz 78. čl. EZ-1. Podrobneje odgovornosti izvajalca GJS SODO ureja 5. čl. Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobave električne energije tarifnim odjemalcem (Ur. l. RS, št. 117/04, 23/07 in 17/14 - EZ-1). Navedena podjetja so bila v letih 2004, 2005, 2006 in v letu 2007 do dne 30. 6. 2007 nosilci GJS SODO, od 1. 7. 2007 pa navedeno dejavnost izvajajo na podlagi sklenjenih pogodb o najemu kot dejanski izvajalci GJS SODO. Zato je treba zahtevane informacije šteti za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oz. podatke v zvezi z izvajanjem javne službe. V skladu s 3. odst. 39. čl. ZGD-1 zahtevane informacije ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ker gre za podatke, ki so javni na podlagi zakona (3. odst. 6. čl. ZDIJZ). Tudi s pogodbo, na katero se je skliceval stranski udeleženec, ni mogoče določiti pravic in obveznosti v nasprotju z zakonom. Nadalje je organ v zvezi z II.a) tč. zahteve (elektronsko sporočilo, z dne 1. 8. 2015 in elektronsko sporočilo, z dne 3. 8. 2015, ki ju je direktorica organa naslovila na člane sveta organa) navedel, da je v zvezi z elektronskimi naslovi direktorice in članov sveta organa podana izjema od prostega dostopa po 3. tč 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Posledično je organ v zvezi s tem delom zahteve prosilcu omogočil delni dostop (7. čl. ZDIJZ).Stranski udeleženec je zoper odločbo št. 29-10/2015-10/635, z dne 23. 9. 2015, vložil pritožbo, z dne 8. 10. 2015, v kateri je navedel, da je organ napačno uporabil 1. odst. 39. čl. ZGD-1. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam označi informacijo kot zaupno. Stranski udeleženec je v trenutku, ko je bil pozvan k priglasitvi udeležbe, izrecno izjavil, da zahtevane informacije zanj predstavljajo poslovno skrivnost in predložil interni pravilnik ter 95. čl. pogodbe, ki predstavljata podlago za označitev zahtevanih informacij kot poslovno skrivnost. Organ ni upošteval, niti se ni opredelil do položaja SODO v zvezi z razkritjem informacij, ki so povezane z izvajanjem pogodbe. Nadalje je navedel, da je sicer res, da interni pravilnik ne vsebuje dobesedne navedbe, ali so informacije iz tabele od št. 1 do vključno št. 7 označene kot poslovna skrivnost, vendar pa je nesporno, da je zaradi velike količine informacij, s katerimi operirajo velike gospodarske družbe, potrebno le te označiti z generičnimi pojmi, ki pa so dovolj natančni. Zahtevane informacije so povezane najmanj s planiranjem ter izvajanjem analitskih aktivnosti družbe, organizacijo dela ter rezultati teh aktivnosti. Prav tako pa se nanašajo tudi na tržne aktivnosti družbe in izkazujejo poslovanje družbe. Namen in vsebino internega pravilnika lahko pravilno tolmači le avtor. Organ je dolžan izjavo ob priglasitvi udeležbe v postopku upoštevati, v kolikor ni v nasprotju z zakonodajo. Neupoštevanje izjave stranskega udeleženca predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Stranskemu udeležencu tudi ni bilo pojasnjeno, zakaj njegova izjava ni bila upoštevana. Zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Nadalje je navedel, da podatki, ki so označeni kot poslovna skrivnost, vplivajo in se nanašajo na delovanje stranskega udeleženca na trgu in pomenijo konkurenčno prednost oz. bi lahko vplivali na njegov tržni konkurenčni položaj. Navedeno izhaja iz dejstva, da je prosilec v predmetni zadevi konkurent stranskega udeleženca. Pridobivanje podatkov konkurenčnega podjetja preko instituta dostopa do informacij javnega značaja bi lahko predstavljalo izgubo konkurenčne prednosti, ki jo je posamezna družba ustvarila z lastnim znanjem in s svojim poslovanjem. Stranski udeleženec je v 20% v zasebni lasti, zaradi česar je potrebno pri zaščiti tržnega položaja še posebej skrbno paziti. Razkrivanje poslovnih podatkov lahko povzroči škodo, s čimer je stranski udeleženec izpostavljen tudi potencialnim odškodninskim zahtevkom malih (zasebnih) delničarjev. Narava zahtevanih informacij je takšna, da kot celota predstavljajo bistvene elemente poslovanja stranskega udeleženca na trgu. Z analizo je mogoče razbrati, na kakšen način družba deluje oz. kakšen je njen poslovni model. Vse te informacije kot splet delovanja predstavljajo znanje. Stranski udeleženec je v skladu s 1.a čl. ZDIJZ poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zahtevane informacije pa ne izhajajo iz pravnih poslov, ki jih ZDIJZ navaja v 1. al. 1. odst. 4.a čl. ZDIJZ. Organ je na podlagi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabil materialno pravo, s tem ko je štel, da so zahtevane informacije ex lege prosto dostopne.Organ je z dopisi št. 29-10/2015-12/635, 29-10/2015-13/635 in 29-10/2015-14/635, z dne 12. 10. 2015, pritožbo stranskega udeleženca v skladu s 1. odst. 241. čl. ZUP posredoval prosilcu in podjetjema Elektro Celje, d.d. ter Elektro Primorska d.d.Prosilec je v dopisu št. 3401-2/2015-50, z dne 21. 10 2015, navedel, da je pritožba stranskega udeleženca povsem brezpredmetna in neutemeljena, ker so bile zahtevane informacije javno objavljene v poročilih, ki se nahajajo tudi na spletnih straneh organa, v poročilih SODO ter pristojnih ministrstev. Te informacije so torej javno dostopne in ne sodijo v kategorijo zaupnih ali tajnih podatkov. Prosilec je zaprosil le za dostop do s strani organa agregiranih podatkov v ustrezno urejeni obliki, ki so bili posredovani izvajalcem študije in pri njenem nastajanju tudi uporabljeni. Prosilec ima namen ugotoviti, kako kakovostno je organ pregledal in sam analiziral vhodne podatke, preden jih je posredoval izdelovalcem študije. Organ je regulator, zato je potrebno zagotoviti transparentnost pri zbiranju, metodologijah za obdelavo in oblikovanju teh podatkov. Prosilec ne zahteva nobenih informacij, ki ne sodijo v okvir opravljanja obvezne gospodarske javne službe distribucije električne energije v Republiki Sloveniji. Nadalje je navedel, da med prosilcem in stranskim udeležencem ne obstaja konkurenca pri izvajanju dejavnosti obvezne gospodarske javne službe, saj navedena dejavnost predstavlja z energetskimi predpisi zahtevano nemoteno in brezhibno oskrbo odjemalcev z električno energijo. Območja opravljanja dejavnosti so tako natančno opredeljena, da ne morejo takšne informacije predstavljati poslovne skrivnosti ali dejstva, ki bi pomenilo konkurenčno prednost. Geografski območji, ki sta stranskemu udeležencu in prosilcu dodeljeni za izvajanje dejavnosti, se ne prekrivata, niti ne stikata, kar velja tudi za infrastrukturo obeh družb. Zahtevane informacije predstavljajo zgolj dejstva regulirane dejavnosti.Organ je pritožbo stranskega udeleženca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 29-10/2015-16/635, z dne 26. 10. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP. Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da pritožba napada izpodbijano odločbo le v delu, ki se nanaša na informacije iz tabele od št. 1 do vključno št. 7, ki se nahaja v datoteki »PA_2004_2013_poslano.xlsx« in se nanaša na stranskega udeleženca. IP je posledično presojal izpodbijano odločbo zgolj v delu, ki se nanaša na v zgoraj navedeni datoteki vsebovan dokument, ki obsega eno stran, se prične z naslovom »ELEKTRO LJUBLJANA d.d.« in vsebuje tabelo z vhodnimi podatki stranskega udeleženca, ki jih je organ posredoval Inštitutu za javni sektor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za izdelavo Primerjalne analize učinkovitosti dejavnosti distribucije električne energije v obdobju od leta 2004 do leta 2013 (v nadaljevanju: presojani dokument).V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. čl. ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da organ z informacijami, ki jih je zahteval prosilec razpolaga v materializirani obliki. Zahtevani dokumenti torej nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Sporno pa je, ali so zahtevane informacije prosto dostopne. IP je v nadaljevanju presojal obstoj izjeme od prostega dostopa, ki jo je stranski udeleženec v pritožbi zatrjeval.1. Glede izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZGD-1). Po 1. odst. 39. čl. ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po 2. odst. istega čl. pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 v 3. odst. 39. čl. določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.1.1. Glede obstoja subjektivnega kriterija:Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju je torej bistvena subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem ali posamičnem pravnem aktu. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob tem mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1).IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da 1. tč. 8. čl. internega pravilnika določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, ki se nanašajo na planiranje in izvajanje razvojnih, raziskovalnih, projektnih, analitskih in proizvodno-tehnoloških aktivnosti stranskega udeleženca, organizacijo dela ter rezultate teh aktivnosti. 95. čl. Pogodbe o najemu pa določa, da predstavljajo tehnični podatki, dokumentacija in poslovne informacije, ki izvirajo iz tega pogodbenega razmerja ali iz siceršnjega opravljanja dejavnosti ene ali druge stranke, poslovno občutljive podatke in sta jih stranki dolžni varovati kot poslovno skrivnost.Informacije, ki se v presojanem dokumentu nahajajo v rubrikah št. 1 do vključno št. 7, so: 1. nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja z zavarovalnimi premijami, 2. nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja brez zavarovalnih premij, 3. Stroški dela, ki so upoštevani v okviru nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, 4. stroški dela, ki se uporabijo za izračun cene dela, 4.a stroški dela, ki so upoštevani v okviru nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, 4.b del stroškov dela, ki je vkalkuliran v usredstvene lastne proizvode, 4.c del stroškov dela, ki se nanaša na stroške škod, 5. osnovna sredstva v uporabi na dan 31. 12., 6. Povprečno število zaposlenih po stanju in 7. povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur.Zgoraj navedene informacije so sumarne za vsako posamezno leto od leta 2004 do vključno 2013 oz. njihova struktura ni podrobneje specificirana. IP meni, da presojani dokument ne vsebuje informacij, ki bi bile zajete z zgoraj navedenimi določili internega pravilnika in Pogodbe o najemu. Iz sumarnih podatkov namreč ni mogoče sklepati, kako je stranski udeleženec planiral in izvajal razvojne, raziskovalne, projektne, analitske in proizvodno-tehnološke aktivnosti. Na podlagi tovrstnih podatkov je (bilo) mogoče narediti primerjalno analizo učinkovitosti dejavnosti distribucije električne energije, vsakršno sklepanje na njihovi podlagi o planiranju in izvajanju razvojne, raziskovalne, projektne, analitske in proizvodno-tehnološke aktivnosti stranskega udeleženca pa bi bilo zaradi pomanjkanja informacij o strukturi posamezne postavke špekulativno in povsem nemogoče. IP ob tem dodaja, da stranski udeleženec ni niti poskušal pojasniti, zakaj meni, da bi bilo v predmetni zadevi mogoče presojane informacije subsumirati pod zgoraj navedena določila, temveč je zgolj pavšalno navedel, da gre za generične pojme, ki so povezani s presojanimi informacijami. Ni pa pojasnil, kako so ti pojmi s presojanimi informacijami povezani in konkretno zakaj naj bi navedena določila bila upoštevna v predmetni zadevi. IP je na podlagi zgoraj navedenega zaključil, da v predmetni zadevi presojane informacije z zgoraj navedenimi določili internega pravilnika in Pogodbe o najemu niso zajete. Opozoriti pa velja tudi, da noben izmed zahtevanih dokumentov nima nobene vidne oznake, iz katere bi izhajalo, da so ti dokumenti določeni kot poslovna skrivnost. Prav tako stranski udeleženec v postopku ni prerekal trditev organa, da ob posredovanju presojanih informacij organu ni jasno izrazil, da gre za poslovno skrivnost. V skladu s 1. odst. 39. čl. ZGD-1 morajo druge osebe biti seznanjene z aktom, ki določene podatke določa kot poslovno skrivnost. Ker stranski udeleženec ob posredovanju presojanih informacij organa ni obvestil, da šteje te informacije kot poslovno skrivnost in predložil akta, ki je podlaga za takšno stališče, se je s temi informacijami seznanilo relativno veliko število ljudi, ki niso mogli ali morali vedeti, da bi bilo po prepričanju stranskega udeleženca potrebno s temi informacijami ravnati kot s poslovno skrivnostjo. Namen instituta poslovne skrivnosti pa ni v tem, da informacije, ki bi utegnile vplivati na konkurenčni položaj poslovnih subjektov, nekontrolirano uhajajo, temveč v tem, da so znane le ozkemu krogu ljudi, ki so tovrstnimi informacijami tudi primerno ravnajo. Interes splošne pravne varnosti zahteva, da je potrebno v primeru tovrstnega dejanskega stanja bolj upoštevati dejansko stanje kot pravno (v smislu, da ima stranski udeleženec sprejet akt, ki določa katere informacije so poslovna skrivnost) in ga pripoznati za pravno veljavno. Iz vsega navedenega tako po mnenju IP izhaja, da presojane informacije oz. presojani dokument ni določen kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju v skladu s 1. odst. 39. čl. ZGD-1. 1.2. Glede obstoja objektivnega kriterija:IP je v nadaljevanju preveril, ali je morda izpolnjen objektivni kriterij za označitev dokumentov, ki so predmet presoje, za poslovno skrivnost. Stranski udeleženec je navedel, da bi lahko pridobivanje podatkov konkurenčnega podjetja preko instituta dostopa do informacij javnega značaja predstavljalo izgubo konkurenčne prednosti, ki jo je posamezna družba ustvarila z lastnim znanjem in s svojim poslovanjem ter, da bi razkrivanje poslovnih podatkov lahko povzročilo škodo, s čimer je stranski udeleženec izpostavljen tudi potencialnim odškodninskim zahtevkom malih (zasebnih) delničarjev. Očitno je, da se stranski udeleženec ni opredelil do potencialne škode, ki bi nastala z razkritjem presojanega dokumenta. IP ob tem pripominja, da presojani dokument ne vsebuje informacij, ki bi predstavljale t. i. know-how. Glede na to, da stranski udeleženec ni konkretno obrazložil, kakšna škoda bi mu nastala z razkritjem v tem delu zahtevanih informacij oz. je zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje povzročilo škodo in da bi bil izpostavljen potencialnim odškodninskim zahtevkom, je IP ugotovil, da se stranski udeleženec ni konkretno opredelil do obstoja objektivnega kriterija v zvezi s presojanimi informacijami. V skladu z ustaljeno prakso (glej sodbi Upravnega sodišča RS U 32/2008-25, z dne 8. 10. 2008 in U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009) je dokazno breme glede obstoja objektivnega kriterija primarno na subjektu, katerega podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Poslovni subjekt ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj. Vendarle pa IP ne more mimo dejstva, da je glede na določbe ZGD-1 objektivni kriterij organ dolžan ugotavljati tudi po uradni dolžnosti. Glede na 2. odst. 40. čl. ZGD-1 morajo namreč podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. IP je zato v predmetni zadevi presojal, ali podatki, ki jih vsebuje presojani dokument, izpolnjujejo objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti.IP je vpogledal v predmetno dokumentacijo in ne vidi, kako bi lahko razkritje navedenih informacij stranskemu udeležencu očitno povzročilo nastanek občutne škode za konkurenčni položaj stranskega udeleženca oz. kako naj bi presojane informacije kakorkoli predstavljale informacije o konkurenčnem položaju stranskega udeleženca na trgu. IP je tako ugotovil, da tudi objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti glede predmetnega dokumenta ni izpolnjen. Presojani dokument torej ne vsebuje poslovne skrivnosti in v zvezi z njim ni podana izjema iz 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.Ob tem IP dodaja, da četudi bi presojani dokument izpolnjeval kriterije za obstoj poslovne skrivnosti, ne bi imel lastnosti oz. vrednosti poslovne skrivnosti trajno (v nedogled), saj konkurenčni podatki lahko s potekom časa, z razširjenostjo oz. javno dostopnostjo, z novimi oz. novejšimi podatki izgubijo svoj pomen (glej Komentar ZGD–1, Založba GV, 2007; komentar k 39. čl.). Ker pa je bilo relativno veliko število ljudi že seznanjeno z vsebino presojanega dokumenta, med drugim tudi prosilec, ki je navedel, da so te informacije že javno znane (česar stranski udeleženec ni prerekal) teh informacij ni mogoče šteti kot poslovno skrivnost.IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil. IP je ugotovil, da je organ na prvi stopnji pravilno uporabil materialno pravo (presodil je, da izjema po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podana), zato je zaključil, da pritožbi stranskega udeleženca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo stranskega udeleženca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Agencije za energijo, Strossmayerjeva ulica 30, 2000 Maribor, z dne 23. 9. 2015, št. 29-10/2015-10/635. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Agencije za energijo, z dne 23. 9. 2015, št. 29-10/2015-10/635.Postopek vodil: Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka