Ropac Iva,časopis Delo - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-271/2015
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do imen odvetnikov strank (tožeče in tožene stranke) iz konkretnega sodnega postopka. V pritožbenem postopku je IP poudaril, da podatek o odvetnikih, ki zastopajo tožečo in toženo stranko v konkretni pravdni zadevi, predstavlja pogodbeno mandatno razmerje med strankama, ki je odvisno od volje strank, kar pomeni, da je spremenljivo, saj lahko katera koli od strank pooblastilo kadar koli prekliče. Vendar pa po mnenju IP omenjena okoliščina ne more biti razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije. V postopku po ZDIJZ je ključno, da je dostop do zahtevane informacije mogoče zavrniti le zaradi obstoja katere izmed izjem iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru odvetniki, ki so navedeni v tožbi in v priglasitvi pooblastila v pravdni zadevi, v času odločanja organa, na omenjenih dokumentih niso nastopali v funkciji fizične osebe, temveč v vlogi opravljanja odvetniškega poklica, zato podatek o odvetniku oziroma pooblaščencu ne predstavlja varovanega osebnega podatka, kot izjeme po ZDIJZ. Slednje izhaja tudi iz prakse IP.
ODLOČBA:Številka: 090-271/2015/4Datum: 18. 1. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1, v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi, novinarke Dela, Delo d.o.o., Dunajska 5, 1509 Ljubljana z dne 16.10.20115 (v nadaljevanju prosilka), zoper zavrnilna odgovora z dne 9.10.2015 in 15.10.2015, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 16. 10. 2015 zoper odgovora z dne 9. 10. 2015 in 15. 10. 2015, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani, se ugodi in se izpodbijana odgovora odpravita ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe po navadni ali elektronski pošti posredovati:- »prvo stran tožbe z opr. št. III P 2427/2012-1«, in sicer opravilno številko in pri besedi »tožeča stranka« podatek o pooblaščencu, ki jo zastopa, v preostalem delu pa vsebino dokumenta prekrije,- »priglasitev pooblastila z opr. št. III P 2472/2012-35«, in sicer opravilno številko in pri besedi »tožena stranka« podatek o pooblaščencu, ki jo zastopa, v preostalem delu pa vsebino dokumenta prekrije.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.OBRAZLOŽITEV:Prosilka je dne 9. 10. 2015, 12. 10. 2015 in 14. 10. 2015 po elektronski pošti na organ naslovila zahteve za posredovanje informacij v zvezi z zadevo III P 2427/2012, in sicer je želela, da ji organ sporoči imena odvetnikov strank (tožeče in tožene stranke).Na zahtevo prosilke je organ odgovoril dne 9. 10. 2015, da v tem trenutku odgovora na vprašanje ne more posredovati, saj je v zadevi razpisan šele poravnalni narok, ki je tajen. Ob tem je organ še dodal, da je izbira odvetnikov odločitev posamezne stranke in gre za njuno zasebno mandatno pogodbeno razmerje. Dne 15. 10. 2015 je organ na vnovično zahtevo prosilke še dodatno navedel, da posredovanje podatka javnosti o imenih pooblaščencev v fazi, ko se javna glavna obravnava še ni opravila, ni informacija javnega značaja, zato je v skladu z ZMed ne more posredovati. Pri izbiri pooblaščenca gre za odločitev posamezne stranke, pri čemer je treba upoštevati, da je razmerje med stranko in izbranim pooblaščencem pogodbeno razmerje, mandat. Organ je pojasnil, da je do objave pooblaščencev ob narokih na spletni strani sodišča prišlo zaradi tehnične napake. Zoper zavrnilni odgovor organa je prosilka dne 20.10.2015 pri organu vložila pritožbo, da vztraja pri zahtevi, da ji organ posreduje podatke, saj meni, da ni nikakršnega zakonskega razloga, da je organ ne bi seznanil s podatki, kdo so odvetniki oziroma pooblaščenci pravdnih strank v zadevi opr. št. III P 2472/2012, in se torej s takšnim stališčem ne strinja. Dejstvo, da je v zadevi razpisan poravnalni narok (ki je bil sicer že večkrat preložen) in da se glavna obravnava še ni opravila, ni razlog, da ji organ odreče odgovor na vprašanje, saj razkritje podatka o pooblaščencih ne more imeti nikakršnega vpliva na postopek, glede na to, da ne sprašuje po vsebini poravnalnega naroka, ne o vsebini morebitne poravnave, ki bi bila lahko tajna. Javnost bo z imeni odvetnikov seznanjena na naroku samem, torej na javni glavni obravnavi, ko jih bo lahko tudi osebno videla, ne nazadnje pa so imena odvetnikov javnosti v skladu z ZDIJZ dostopna tudi iz sodb, in sicer že iz prvostopenjskih sodb. Tako bo tudi v tem konkretnem primeru, ko bo nekoč izdana sodna odločba. Ne gre torej za izjemo po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, na katero se organ v svojem odgovoru sicer niti ni skliceval. Prosilka ob tem dodaja, da ji organ ni posredoval zakonskega določila, na katerem temelji njegova odločitev, prav tako iz odgovora ni razvidno, da bi organ opravil t.i. škodni test. Zgolj pavšalna navedba, »da posredovanje tega podatka javnosti v fazi, ko se javna glavna obravnava še ni opravila, ni podatek oziroma informacija javnega značaja«, ne zadošča. Obravnava oziroma narok je javno objavljen in dostopen na svetovnem spletu, velikokrat so na javno objavljenih razporedih različnih slovenskih sodišč, poleg imen pravdnih strank, objavljena tudi imena pooblaščencev pravdnih (in nepravdnih) strank. Prosilka meni, da za zavrnitev dostopa ne vzdrži pojasnilo organa, da gre pri izbiri pooblaščenca za odločitev posameznih strank, za pogodbeno razmerje – mandat, saj razkritje zahtevanih informacij nikakor in prav v ničemer ne more vplivati na zasebno mandatno pogodbeno razmerje med pravdno stranko in njenim pooblaščencem. Prav tako imena odvetnikov ne sodijo med varovane osebne podatke po ZVOP-1, kar izhaja tudi iz odločb IP. Imena odvetnikov so javno dostopna na svetovnem spletu, v pravdnih postopkih pa odvetniki niso v funkciji fizične osebe, temveč v vlogi opravljanja odvetniškega poklica.Organ je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, z dopisom z dne 22.10.2015, s prilogami, odstopil v reševanje IP. Pritožba je utemeljena. Prosilka je zahtevala od organa odgovor na vprašanje kot medij, zato se je IP primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo štejeta odgovora organa z dne 9.10.2015 in 15.10.2015, v katerih je ta zavrnil dostop do zahtevane informacije, z utemeljitvijo, da podatki o pooblaščencih strank niso informacije javnega značaja, ker gre za pogodbeno-mandatno razmerje, poleg tega pa še ni bilo javne obravnave. Pri presoji pritožbe prosilke se je IP omejil:1. na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje oziroma zahteva izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in2. na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Na poziv IP, da organ posreduje dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije, je organ posredoval tožbo in odgovor na tožbo ter priglasitev pooblastila v zadevi z opr. št. III P 2472/2012.IP je vpogledal v posredovano dokumentacijo in ugotavlja, da iz dokumenta: »tožba« izhaja odgovor na vprašanje, kdo so odvetniki oziroma pooblaščenci tožeče stranke, iz dokumenta »priglasitev pooblastila« pa izhaja odgovor na vprašanje prosilke, kdo so odvetniki oziroma pooblaščenci tožene stranke, v pravdni zadevi z opr. št. III P 2427/2012. Pri tem IP poudarja, da navedeni dokumenti izkazujejo odgovor na vprašanje prosilke v času odločanja organa. Ker organ razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo odgovor na vprašanje prosilke, pomeni, da je pritožba prosilke dovoljena. Odgovor na zastavljeno vprašanje prosilke, podatek o odvetniku oz. pooblaščencu tožeče stranke torej izhaja iz »prve strani tožbe z opr. št. III P 2427/2012-1«, med tem ko podatek o odvetniku oz. pooblaščencu tožene stranke izhaja iz »priglasitve pooblastila z opr. št. III P 2472/2012-35«. Izključno informacije o odvetniku oz. pooblaščencu tožeče in tožene stranke so v nadaljevanju predmet presoje IP, ne pa morebitne druge informacije, ki so na obravnavanih dokumentih navedene. IP je namreč strogo vezan na zahtevo stranke in vsakršno odločanje preko zahteve predstavlja poseg v pravico zavezanca, za kar IP nima zakonske podlage (kršitev 1. odstavka 213. člena ZUP). Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS (sodbi opr. št. IU 351/2010 z dne 25. 5. 2011 in opr. št. IU 817/2015 z dne 3. 9. 2015).V nadaljevanju je IP opravil vsebinski preizkus z vidika obstoja morebitnih izjem iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se pri zavrnitvi odgovora na vprašanje ni skliceval na nobeno izmed izjem, čeprav lahko po ZMed zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje le, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po ZDIJZ (5. odstavek 45. člena ZMed). V zvezi z dostopom do podatka o odvetnikih, ki zastopajo tožečo in toženo stranko v konkretni pravdni zadevi se IP strinja z navedbo organa, da gre za pogodbeno mandatno razmerje med strankama, ki je odvisno od volje strank, kar pomeni, da je spremenljivo, saj lahko katera koli od strank pooblastilo kadar koli prekliče. To pomeni, da podatek, s katerim razpolaga organ v času odločanja o zahtevi prosilke, ni nujno aktualni podatek, saj vselej obstaja možnost, da se pooblastilo prekliče in sklene novo pooblastilo, z drugim odvetnikom oz. pooblaščencem. Vendar pa po mnenju IP omenjena okoliščina ne more biti razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije. Prav tako je res, da je bistvo mandatne pogodbe osebno opravljanje naročenega posla, ki v tem kontekstu predstavlja zaupno razmerje med strankama, toda slednje velja le za t.im. »notranje razmerje«, v okvir katerega sodi zlasti vsebina posameznih dejanj, ki pa v obravnavanem primeru niso predmet presoje. V pogodbenem mandatnem razmerju stranka-odvetnik namreč obstaja tudi t. im. zunanje razmerje, to je pooblastilo, s katerim odvetnik izkazuje svoje upravičenje navzven in je v fazi, ko zadeva poteka pred sodiščem, odločilno tako za sodišče, kakor tudi za nasprotno stranko. To pomeni, da samega dejstva, da določen odvetnik sodeluje v določenem pravdnem postopku na sodišču, ni mogoče vključiti ozirom obravnavati kot del zaupnega razmerja med strankami, saj so sodne obravnave načeloma javne in se torej s tem podatkom lahko vsak kadarkoli seznani. Poleg tega pa je v konkretnem primeru predmet presoje zgolj podatek o odvetnikih strank, brez podatka o strankah, zato na ta način niti ni razvidno, koga odvetniki po pooblastilu zastopajo. Ne glede na navedeno, pa je v postopku po ZDIJZ ključno, da je dostop do zahtevane informacije mogoče zavrniti le zaradi obstoja katere izmed izjem iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru odvetniki, ki so navedeni v tožbi in v priglasitvi pooblastila v pravdni zadevi z opr. št. III P 2472/2012, v času odločanja organa, na omenjenih dokumentih niso nastopali v funkciji fizične osebe, temveč v vlogi opravljanja odvetniškega poklica, zato podatek o odvetniku oziroma pooblaščencu ne predstavlja varovanega osebnega podatka, kot izjeme po ZDIJZ. Tudi iz prakse IP izhaja, da ime in priimek ter poslovni naslov odvetnika tožeče stranke, ki so navedeni v tožbi, niso varovani osebni podatki.[1] Odvetništvo je v 1. odst. 1. člena Zakona o odvetništvu (Ur.l. RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZOdv) opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba znotraj pravosodja. To pomeni, da nastopanje v vlogi odvetnika sodi v javno sfero. Ker odvetniki v zahtevanih informacijah niso nastopali kot posamezniki in v lastnem imenu, ampak kot pooblaščenci tožeče in tožene stranke, njihov ime, priimek ter poslovni naslov, v konkretnem primeru niso varovani osebni podatki.IP je po uradni dolžnosti, v skladu z 2. odstavkom 247. člena ZUP, preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ter izjeme iz 5.a člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane. Prav tako pa jih ni zatrjeval niti organ.IP zaključuje, da je pritožba prosilke utemeljena, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločitev oziroma t.im. odgovora organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilki posredovati informacije, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav., svetovalka informacijske pooblaščenke Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Odločba IP št. 090-87/2011/3 z dne 29.7.2011
(https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/odlocbe-informacije-javnega-znacaja/?tx_jzdecisions_pi1[showUid]=1538&tx_jzdecisions_pi1[highlightWord]=090-87%2F2011&cHash=1f6281b3558f6255deff3274b6a886af)