Prosilec - Ministrstvo za zdravje

Datum: 04.01.2016
Številka: 090-268/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja z utemeljitvijo, da so organi kot zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, in da organ ne vodi uradne evidence o podatkih, ki so predmet zahteve, saj ZSPJS ne zahteva vodenja uradnih evidenc. Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo, s katero je izpodbijal odločbo organa v celoti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga v materializirani obliki z dokumenti oziroma sklepi, iz katerih izhajajo zahtevani podatki, in da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. V nadaljevanju je IP po uradni dolžnosti ugotavljal še, ali obstaja katera od izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ, na podlagi katere je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije. IP je tako ugotovil, da posredovani dokumenti sicer vsebujejo posamezne osebne podatke, vendar gre v obravnavanem primeru za javne uslužbence, in ker se zahteva nanaša na podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, je podana pravna podlaga za razkritje teh podatkov na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ.ODLOČBA:Številka: 090-268/2015/6Datum: 5. 1. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana, št. 090-22/2015/3 z dne 30. 9. 2015 (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožbi prosilca z dne 11. 10. 2015 se ugodi in se odločba Ministrstva za zdravje št. 090-22/2015/3 z dne 30. 9. 2015 odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v elektronski obliki na elektronski naslov … fotokopijo tabele, iz katere izhajajo zahtevani podatki o podanih soglasjih za priznanje do pet plačnih razredov v letih 2010 in 2011, in sicer na način, da bodo iz nje razvidni naslednji podatki: datum izdaje soglasja, izobrazba javnega uslužbenca in opomba pri posameznem javnem uslužbencu, brez navedbe konkretne predhodne zaposlitve oziroma delodajalca.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilec je na organ 26. 8. 2015 naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval podatke o tem:- koliko prosilcem (farmacevtom, zdravnikom) je bilo v letih 2010 in 2011 izdano soglasje za priznanje do 5 plačnih razredov (skladno z drugim odstavkom 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju), na podlagi predhodnih prošenj delodajalcev za delavce, ki prehajajo iz gospodarskega sektorja v javni in posedujejo potrebne predhodno pridobljene kompetence z ustrezno delovno dobo;- kdaj so bila izdana zadnja soglasja.Kot pojasnilo je prosilec navedel, da potrebuje podatke za uveljavitev pravnega varstva v skladu z delovnopravno zakonodajo za zagotovitev veljavnih normativnih okvirjev pri zagotavljanju transparentnega in v najboljši meri korektnega podeljevanja soglasij za uvrstitev v primeren plačni razred pri prehodu iz gospodarskega sektorja (»napredovanja«), upoštevajoč kompetence, delovno dobo, odgovornost delovnega mesta (plačni razpon) ter predhodno prakso ministrstva pri izdaji soglasij, kar so elementi za »benchmark«.Organ je o zahtevi prosilca odločil z izpodbijano odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V utemeljitev svoje odločitve je organ navedel, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, in ta pogoj je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi so namreč kot zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, in organ ne vodi uradne evidence o podatkih, ki so predmet zahteve. Organ še dodaja, da Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – Odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15; v nadaljevanju: ZSPJS) ne zahteva vodenja uradnih evidenc.Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo, saj zahtevanih podatkov še vedno ni prejel. V pritožbi je navedel, da ima 29 let delovne dobe in da je delodajalec UKC na podlagi njegovih kompetenc prosil za izdajo soglasja, ki sploh ni bilo obravnavano in to leto pred uvedbo Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju: ZUJF). Želel bi uvesti pravno varstvo, saj so podeljevanja netransparentna, nekateri prosilci prejmejo soglasja, drugi ne, pa čeprav nimajo nič manj primerne kompetence za delovno mesto, tako da prihaja do posredne diskriminacije. Namen prosilca je, da uredi to področje dela. V nadaljevanju pritožbe je prosilec še navedel, da bi želel tudi, da je njegova prošnja korektno obravnavana, saj ZUJF ni veljal leta 2011, ko je bila vložena ob njegovem prehodu v javni sektor, pa mu MZZ ni odgovoril 6 mesecev, čeprav je bila korektno vložena, delodajalec pa je tudi podal izjavo o njegovih funkcionalnih, socialnih in vodstvenih kompetencah, ki več kot presegajo zahteve delovnega mesta.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, ker se dejansko stanje ni spremenilo, zato je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-22/2015/6 z dne 19. 10. 2015, poslal v odločanje IP, ter priložil elektronske dopise med organom in prosilcem pod zadevo št. 090-22/2015.Na poziv IP je prosilec sporočil, da se želi z zahtevanimi informacijami seznaniti v elektronski obliki na elektronski naslov.Pritožba je utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. IP preizkusi prvostopenjsko odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa, s katero je organ zahtevo prosilca zavrnil, v celoti. 2. Informacija javnega značajaZDIJZ predstavlja konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico, in sicer ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, je namen zakona, da zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, in za uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, ki med drugimi določa kot zavezance tudi državne organe. Ministrstva so organi državne uprave, preko katerih vlada usmerja državno upravo. Prav tako je organ vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga v skladu z ZDIJZ vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, in sicer kot državni organ na podlagi prve alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ. Če je pravna oseba vpisana v register zavezancev, se namreč domneva, da je zavezanec po ZDIJZ, razen če izkaže nasprotno (peti odstavek 3.b člena ZDIJZ).Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Organ opravlja naloge na področjih javnega zdravja, zdravstvenega varstva, ekonomike javnega zdravstva, investicije v javno zdravstvo ter evropske zadeve in mednarodna sodelovanja. Pristojnost organa, da odloča o soglasjih, na podlagi katerih se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred kot ga je možno doseči z napredovanjem, je določena v drugi alineji drugega odstavka 19. člena ZSPJS. Na podlagi navedene določbe poda soglasje za uvrstitev javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednem uporabniku proračuna, katerega ustanovitelj in financer je država, pristojni minister. Univerzitetni klinični center Ljubljana, pri katerem je prosilec zaposlen, je posredni proračunski uporabnik. Ustanovitelj delodajalca je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice pa izvršuje Vlada preko organa kot pristojnega ministrstva. Zahtevana informacija tako nedvomno izvira iz delovnega področja organa, kar med strankama ni sporno. Izkazan mora biti tudi obstoj drugih dveh pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, torej da organ z informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki.Organ je svojo odločitev v izpodbijani odločbi utemeljil s tem, da so organi kot zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, in da organ ne vodi uradne evidence o podatkih, ki so predmet zahteve, saj ZSPJS ne zahteva vodenja uradnih evidenc.IP ob tem navaja, da zahteva, ki je oblikovana v obliki vprašanj, in posledično tudi pritožba prosilca, ni v skladu z določbami prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilec namreč ni zahteval dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na vprašanja. V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP), ko prosilec zaradi napačnega razumevanja sistema dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, vendar iz vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, je IP pozval organ, da mu posreduje dokumente, iz katerih izhajajo zahtevani podatki, čeprav ti niso v obliki, kot jih zahteva prosilec.Organ je na podlagi poziva IP in po pregledu vlog, ki jih je prejel v letih 2010 – 2011, posredoval IP tabelo, iz katere izhajajo podatki o datumu soglasja, imenu in priimku javnega uslužbenca, izobrazbi, številu dodatnih plačnih razredov in opombe pri posameznih javnih uslužbencih (opombe o predhodnih zaposlitvah in o dilemi, ali gre za prehod iz gospodarskega v javni sektor). Organ je IP posredoval tudi sklepe, s katerimi je bilo javnim uslužbencem, razvidnim iz tabele, dano soglasje ministra, pristojnega za zdravje, po drugem odstavku 19. člena ZSPJS.IP je tako ugotovil, da organ v materializirani obliki razpolaga z dokumenti oziroma sklepi, iz katerih izhajajo zahtevani podatki, na podlagi katerih je organ pripravil posredovano tabelo z zahtevanimi podatki.Vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja so torej izpolnjeni. V nadaljevanju je IP tako po uradni dolžnosti ugotavljal še, ali obstaja katera od izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ, na podlagi katere je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije.Prosilec je zahteval podatke, ki se nanašajo na delovna razmerja posameznikov, ki so javni uslužbenci, zato je IP presojal zahtevane podatke z vidika varstva osebnih podatkov.V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave Republike Slovenije, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1:»(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«.Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti:- ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in- ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.Ime in priimek posameznika, njegovo delovno mesto, izobrazba, napredovanje in plačni razred nedvomno so osebni podatki posameznika, vendar je v zvezi s to izjemo potrebno v obravnavanem primeru, ko gre za javni sektor in javne uslužbence, upoštevati še tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. V skladu s prej navedeno določbo se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavanem primeru je tako podana tudi pravna podlaga za razkritje zgoraj navedenih osebnih podatkov, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej, po odločitvi zakonodajalca, v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja).Na tem mestu IP opozarja še na določbo prvega odstavka 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 10/09 - uradno prečiščeno besedilo, 48/09, 91/09, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 IN 82/15; v nadaljevanju: ZSPJS), ki določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka na delovno dobo. Ne glede na navedeno pa so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti (šesti odstavek 38. člena ZSPJS).IP je tako ugotovil, da ni zadržkov za posredovanje zahtevanih podatkov kot informacij javnega značaja z vidika varstva osebnih podatkov, prav tako je po uradni dolžnosti ugotovil, da ni podana katera od drugih izjem po ZDIJZ.IP pritrjuje navedbi organa, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več), vendar je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo informacije, ki jih zahteva prosilec, čeprav ne v obliki evidence, ki bi vsebovala samo podatke, ki so predmet zahteve. Organ namreč razpolaga s posameznimi sklepi, s katerimi so bila podana soglasja na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS. Glede na to, da je organ po lastni odločitvi ustvaril dokument oziroma tabelo, iz katere izhajajo zahtevani podatki, je IP ocenil, da podatki iz tabele ustrezajo zahtevi prosilca.V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da vloga njegovega delodajalca za izdajo soglasja ni bila obravnavana in da so podeljevanja soglasij netransparentna, pa IP navaja, da za presojo teh navedb nima pravne podlage. Pri uveljavitvi pravice dostopa do informacije javnega značaja IP namreč presoja le, ali gre za informacijo javnega značaja, in če so podani pogoji za obstoj informacije javnega značaja, so te informacije dostopne vsakomur, ne glede na interes posameznika.3. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da so izpolnjeni zakonski kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. IP je prav tako ugotovil, da v obravnavanem primeru ni podana nobena izjema od prostega dostopa zahtevanih informacij. Izhajajoč iz navedenega je IP tako ugodil pritožbi prosilca. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Prosilec - Ministrstvo za zdravje

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE