Odvetniška družba Kotlušek & Pavčič, o.p., d.o.o. - Okrajno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-267/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Test interesa javnosti
POVZETEK:Prosilec je zahteval posnetke vseh varnostnih kamer na naslovu Mali trg 6 za določen dan in seznam vseh telefonskih klicev, ki jih je okrožna državna opravila v času od 18. 9. 2015 do 9. 10. 2015 na telefonsko centralo kazenskega oddelka. Prosilca je najbolj zanimala številka telefonske centrale, preko katere kliče državna na njen pisarniški telefon in na njen mobilni telefonski aparat. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da gre za varovane osebne podatke, zato dokumenti niso prosto dostopna informacija. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga s seznamom telefonskih klicev, ki jih je okrožna državna tožilka na telefonsko centralo kazenskega oddelka. Glede posnetkov nadzornih kamer je IP ugotovil, da vsebujejo varovane osebne podatke vseh oseb, ki so na posnetku, in da osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma so javni uslužbenci, niso izključeni. Pritožbo prosilca je IP na podlagi vsega navedenega v celoti zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-267/2015/8Datum: 6. 1. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E); v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o ……………………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 1-8/2015 z dne 13. 10. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 1-8/2015 z dne 13. 10. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 9. 10. 2015 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahteval posnetke vseh varnostnih kamer na naslovu Mali trg 6, za dan 7. 10. 2015 in seznam vseh telefonskih klicev, ki jih je okrožna državna ………. opravila v času od 18. 9. 2015 do 9. 10. 2015 na telefonsko centralo kazenskega oddelka. Prosilca je najbolj zanimala številka telefonske centrale, preko katere kliče državna ……………….. na njen pisarniški telefon in na njen mobilni telefonski aparat. Organ je dne 13. 10. 2015 izdal odločbo št. Su 1-8/2015, s katero je zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije, pri čemer se je skliceval na varstvo osebnih podatkov na podlagi ZVOP-1 in varstvo komunikacijske zasebnosti na podlagi Ustave RS. Prosilec se je dne 15. 10. 2015 pritožil in navedel, da je nesporno, da dokumenti, ki jih je zahteval, obstajajo. Nadalje navaja, da je razkritje zahtevanih podatkov v javnem interesu, saj je na podlagi zahtevanih podatkov mogoče sklepati o integriteti in nepristranskosti sodstva in državnega tožilstva. Prosilec je v pritožbi opozoril tudi na dejstvo, da organ pri svojem odločanju ni upošteval, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Prosilec je navedel, da je izkazal dva pogoja, zaradi katerih je v skladu z določbami ZDIJZ dopustna izjema od varstva osebnih podatkov.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 1-8/2015 z dne 19. 10. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Ker organ ob odstopu pritožbe IP ni priložil dokumentov, o katerih je odločal, je IP organ dne 5. 11. 2015, v telefonskem razgovoru pozval, naj pojasni, ali razpolaga z zahtevanimi telefonskimi izpiski oziroma videoposnetki. Organ je dne 9. 11. 2015, v dopisu št. Su 1-8/2015, IP posredoval 2 DVD-ja s posnetki varnostnih kamer na naslovu Mali trg 6, za dan 7. 10. 2015. V zvezi s seznamom telefonskih klicev, ki jih je zahteval prosilec, je organ pojasnil, da ne razpolaga s seznamom klicev, ki jih je opravila tožilka ……………na telefonsko centralo organa. IP se je sam želel prepričati, ali organ z zahtevanimi klici (predvsem s številke telefonske centrale, preko katere kliče državna tožilka …………………….. na njen pisarniški telefon in na njen mobilni telefonski aparat) razpolaga, zato je pri organu dne 21. 12. 2015 opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.Na ogledu je IP skupaj z organom najprej pogledal telefonsko centralo na naslovu Mali trg 6. V tej telefonski centrali (s katero upravljajo varnostniki, ki sprejemajo klice in jih nato prevežejo zaposlenim) se sproti shranjuje dvajset telefonskih številk prejetih in izhodnih klicev (ta telefonska centrala je pravzaprav »telefonski aparat«). Te številke se sproti osvežujejo, varnostniki pa so pojasnili, da pride tudi do primerov, ko telefonska centrala »zablokira« in se vse številke zbrišejo, nato se centrala vzpostavi na novo. V trenutku vpogleda IP v telefonsko centralo na naslovu organa Mali trg 6 so v telefonski centrali bile shranjene samo telefonske številke klicev z dne 21. 12. 2015.Organ je na ogledu nadalje pojasnil, da uporablja storitev Centreks, ki jo zagotavlja Telekom Slovenije. Organ je IP predložil tudi pogodbo o naročniškem razmerju za storitev Centreks/Geocentreks št. 55-2006/LJ-CTX. Centreks (angl. centrex) je generično ime za poslovne telekomunikacijske sisteme in storitve, ki so jih razvili v Združenih državah Amerike v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Beseda je skovanka iz besedne zveze »Central Office Exchange«. Pri centreksu operater zmogljivosti svojih central ponuja poslovnim uporabnikom kot funkcionalnost zasebnih naročniških central, da tem ni treba kupovati lastnih zmogljivosti. Pri tem se tudi zasebni telefonski promet naročnika odvija prek javnega telefonskega omrežja (namesto preko zaprtega omrežja privatne naročniške centrale), več http://blog.caf.si/2013/01/telekom-v-boju-za-znamko-centreks.html Storitev centreks je torej v bistvu navadna telefonska storitev, ki se namesto v naročniških telefonskih centralah (PBX - Public Branch eXchange) in v krajevnem telekomunikacijskem omrežju, pri naročnikih izvaja neposredno v centrali telekomunikacijskega operaterja (več: http://www.monitor.si/clanek/centreks-smrt-za-hisne-centrale/123081/). Naročnik storitve, torej organ, tako sam ne razpolaga z nobenimi podatki, torej tudi ne s številkami izhodnih oziroma dohodnih klicev, s temi podatki razpolaga le operater, torej v konkretnem primeru Telekom Slovenije. Na podlagi navedenih dejstev in po preučitvi celotne zadeve tako IP zaključuje, da organ ne razpolaga s seznamom vseh telefonskih klicev, ki jih je okrožna državna tožilka …………………. opravila v času od 18. 9. 2015 do 9. 10. 2015 na telefonsko centralo kazenskega oddelka, kar pomeni, da kriterij materializirane oblike za predmetni dokument ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega IP je pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.V nadaljevanju se je IP ukvarjal z dostopom do posnetkov vseh nadzornih kamer, s katerimi organ razpolaga in jih je IP tudi posredoval na dveh DVD-jih. IP je pregledal videoposnetke nadzornih kamer, ki mu jih je posredoval organ. Posnetki vsekakor vsebujejo osebne podatke, in sicer osebne posnetke vseh oseb, ki so bile v tistem času v območju video nadzorne kamere (zaposleni, obiskovalci, odvetniki, tožilci, varnostniki,….). Videoposnetek je zbirka osebnih podatkov - skupek dokaj popolnih in natančnih osebnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na določen medij.Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oz. dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena. IP je zato presojal, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa.
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob upoštevanju zgoraj citirane določbe ZVOP-1, IP pojasnjuje, da gre za videonadzor v smislu ZVOP-1 le takrat, kadar pri izvajanju videonadzora nastane zbirka osebnih podatkov, tj. zbirka videoposnetkov. Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja tudi, da nimajo vsi osebni podatki hkrati statusa t.i. varovanih osebnih podatkov, kar pomeni, da je razkritje osebnih podatkov v določenih primerih lahko dopustno, na kar je opozoril tudi prosilec v pritožbi.Razkritje osebnega podatka je tako lahko, pod določenimi pogoji, dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar (sodnik, tožilec) oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
V tem pritožbenem postopku je tako bistveno vprašanje, ali zahtevani posnetki video nadzornega sistema predstavljajo tudi osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.
V zvezi z vprašanjem, katere podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem je dopustno razkriti na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev državnega tožilca kot javnega funkcionarja in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ vodi o njem kot upravljavec zbirk osebnih podatkov. Javni funkcionarji se s tem, ker opravljajo funkcijo v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog javnega funkcionarja, na porabo javnih sredstev in na delo organa kot celote. Pri tem IP opozarja tudi na vidik varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS) ter v tem okviru na pravico do lastne podobe. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-57/06-28 z dne 29. 3. 2007, se je Ustavno sodišče RS že večkrat ukvarjalo z vprašanjem meje dopustnosti poseganja v zasebnost posameznika, tudi v zvezi z izvajanjem javne funkcije. Zavzelo je stališče, da oseba, ki se odloči za javno funkcijo oz. nastopanje, nujno vzbuja večji interes javnosti, kar mora vzeti v zakup, pri čemer je teža te okoliščine odvisna tudi od tega, za kakšno stopnjo javne funkcije oz. javnega nastopanja gre (tako tudi v odločbi Ustavnega sodišča RS, št. Up-462-02 z dne 13. 10. 2004, Uradni list RS, št. 120/04 in OdlUs XIII, 86). Toda tudi v zvezi s tem je brez privolitve prizadetega dovoljeno (javno) opisati tisto, kar je pomembno za značaj, dejanja, mišljenja teh oseb glede na njihovo javno udejstvovanje, poseganje v intimno življenje pa tudi pri takih osebah brez njihove privolitve ni dovoljeno (tako v odločbi, št. Up-50/99 z dne 14. 12. 2000, Uradni list RS, št. 1/01 in OdlUS IX, 310). Povedano drugače, v konkretnem primeru niso varovani tisti osebni podatki, ki so neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Kot že pojasnjeno, je videoposnetek skupek dokaj popolnih in natančnih osebnih lastnosti posameznika, ki vsebuje množico osebnih podatkov, tudi npr. podatke o tem, kakšen je bil zunanji videz posameznika v trenutku, ko je bil posnetek napravljen, kako je bil posameznik v tem trenutku oblečen, ali je bil urejen ali ne, kakšne so bile njegove kretnje, skratka, zajema njegovo celotno osebno podobo. Po mnenju IP razkritje te podobe oz. razkritje zahtevanih videonadzorih posnetkov v konkretnem primeru ne bi z ničimer prispevalo k uresničitvi namena, ki ga zasleduje tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, obenem pa bi prekomerno poseglo v zasebnost prizadetih posameznikov. IP si je zahtevane posnetke tudi ogledal in ugotovil, da iz njih neposredno ne izhaja izvajanje javnopravnih nalog javnih funkcionarjev, ki se pojavljajo na posnetkih, obenem pa iz njih tudi ni mogoče sklepati na (ne)racionalno porabo javnih sredstev ali na delo organa kot celote. Izhajajoč iz navedenega je IP v konkretnem primeru zaključil, da zahtevani video posnetki nadzornih kamer niso neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije, zato predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da zahtevana informacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem IP poudarja, da gre za varovane osebne podatke vseh oseb, ki so na posnetku, in da osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma so javni uslužbenci, kot to zatrjuje prosilec v pritožbi, niso izključene.Prosilec je v pritožbi navedel tudi, da je dostop do zahtevanega videoposnetka nadzornih kamer pri organu v interesu širše javnosti, torej v javnem interesu, zato je IP v nadaljevanju izvedel test interesa javnosti, ki ga omogoča drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa zakon. Kot že rečeno, je IP ugotovil, da zahtevani posnetki nadzornih kamer predstavljajo varovane osebne podatke, torej izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Bistvo presoje testa interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je potrebno presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oz. interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oz. izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. V obravnavanem primeru je IP tehtal, ali je interes javnosti za razkritje informacij iz posnetkov nadzornih kamer za dan 7. 10. 2015 večji od interesa, ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi interesa varstva osebnih podatkov posameznikov, »upodobljenih« na zahtevanih posnetkih.
Interes javnosti ni tako natančen in ozek kot interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. IP meni, da je interes javnosti glede razkritja informacij javnega značaja, ki se nanašajo na delo organa na splošno in tudi v posameznih konkretnih primerih, v določenem obsegu zagotovo močan, saj gre pri delu sodišč za nedvomno za pomembno družbeno temo. Vendar pa se IP ne strinja s pritožbenimi navedbami, s katerimi prosilec utemeljuje, da je v javnem interesu izvedeti, ali sta dne 7. 10. 2015 državna tožilka in sodnica skupaj klepetali v prostorih organa, kar naj bi bilo po mnenju prosilca razvidno iz posnetkov nadzornih kamer za dan 7. 10. 2015. Javnost bi s seznanitvijo s temi posnetki, po mnenju prosilca, dobila odgovor na vprašanje, ali se je tožilka vmešavala v konkretni postopek, ki se nanaša na prosilca in tako vplivala na neodvisnost sodnikov ter razplet sojenja. IP ne vidi razumnih razlogov za razkritje zahtevanih posnetkov, ker seznanitev javnosti z njimi nikakor ne bi pripomogla k preglednosti dela organa oz. k preglednosti dela tožilke ali sodnice. Razkritje zahtevanih posnetkov namreč v ničemer ne bi razkrilo načina dela organa oz. ne bi pripomoglo k širši javni razpravi in razumevanju dela organa. Samo dejstvo, da se tožilka in sodnica istočasno nahajata v prostorih organa, po prepričanju IP ne more voditi k zaključku, da je tožilka vplivala oziroma se vmešavala v konkretni postopek. Ob navedenem pa IP izpostavlja tudi, da seznanitev javnosti s posnetki nadzornih kamer ne bi javnosti povedalo nič več kot to, kakšna so bila oblačila in kakšno je bilo gibanje upodobljenih na posnetkih, kar brez dvoma ne bi prispevalo k nobeni politični ali javni razpravi v splošnem javnem interesu. Navedeno pomeni, da razkritje zahtevanih posnetkov ne bi z ničimer prispevalo k uresničitvi namena, ki ga zasleduje drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, obenem pa bi prekomerno poseglo v zasebnost tožilcev, sodnikov in seveda drugih oseb na posnetkih.
V obravnavani zadevi je tehtanje zgoraj navedenih okoliščin IP pripeljalo do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij v konkretnem primeru ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varstva osebnih podatkov oziroma zaradi varstva zasebnosti. Po skrbni presoji navedenih okoliščin je zato treba te podatke izvzeti iz prostega dostopa, saj bi njihovo razkritje povzročilo takšno škodo posameznikom, upodobljenim na posnetkih, da je interes javnosti za razkritje ne odtehta. Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena
ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je treba nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. IP ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih ni mogoče izločiti iz dokumenta (video posnetka), na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. IP poudarja, da prav vse informacije, ki so predmet zahteve prosilca, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z izbrisom vseh osebnih podatkov pa bi bil dostop do video posnetkov nadzorne kamere tudi nesmiseln.IP je na podlagi vsega navedenega pritožbo prosilca tudi v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa prve stopnje.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka