Prosilec - Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Vrhnika, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Borovnica, Log – Dragomer in Horjul
+ -Številka: 090-265/2015
Kategorije: Okoljski podatki, Varstvo upravnega postopka
POVZETEK:Prosilka je želela dostop do vseh dokumentov, zapisnikov, odločb, dopisov, ki jih je izdelal organ v inšpekcijskem postopku glede zunanje ureditve objekta na Betajnovi 34c. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z obrazložitvijo, da je inšpekcijski postopek še v teku. Prosilka je zoper odločbo organa pravočasno vložila pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da določeni dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka vsebujejo okoljske podatke, do katerih se dostop dovoli ne glede na izjeme, določene v 6. členu ZDIJZ, zato je prosilki omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov, v preostalem delu pa pritožbo zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-265/2015/5
Datum: 8. 1. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 251. člena, prvega odstavka 252. člena in prvega ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H), o pritožbi ………………………………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Vrhnika, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Borovnica, Log – Dragomer in Horjul, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika (v nadaljevanju organ), št. 061-84/2014-29 z dne 17. 9. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi se delno ugodi in se odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Vrhnika, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Borovnica, Log – Dragomer in Horjul, št. 061-84/2014-29 z dne 17. 9. 2015, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati zapisnik o inšpekcijskem pregledu št. 061-149/2012-2 z dne 20. 7. 2012: (tri strani), pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje podatke:- stran 1: celotno besedilo od besede »o inšpekcijskem« do besede »k.o. Vrhnika« ter fotografijo;- stran 2: prvi odstavek v celoti (od besede »ob« do besede »kanal«);- stran 3: ime, priimek, naslov zavezanca pri odredbi »vročiti«. 2. Pritožba prosilke se zavrne glede podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je dne 28. 8. 2015 organ zaprosila za vpogled v dokumente v inšpekcijskem postopku na Betajnova 34c. Organ je dne 1. 9. 2015 prosilki sporočil, da na naslovu Betajnova 34c ne vodi nobenega inšpekcijskega postopka. Prosilka je dne 6. 9. 2015 dopolnila svojo zahtevo in navedla, da želi dostop do vseh dokumentov, zapisnikov, odločb, dopisov, ki jih je izdelal organ v inšpekcijskem postopku glede zunanje ureditve objekta na Betajnovi 34c. Prosilka je poudarila, da želi dostop do zgoraj navedenih podatkov ne glede na to, pod katero hišno številko ali številko spisa organ vodi to zadevo. Morda je lastnik prijavljen na drugem naslovu, morda je solastnica objekta tudi njegova žena – prosilka je dodala, da je to sploh ne zanima, zanima jo le vsebina inšpekcijskega postopka. Prosilka je še poudarila, da je prepričana, da lahko organ, na podlagi podatkov, ki jih je že navedla, določi, za katero zadevo gre in pod katerim naslovom jo vodi. Prosilka želi zahtevane informacije pridobiti v obliki fotokopij.Organ je dne 17. 9. 2015 izdal odločbo št. 061-84/2014-29, s katero je prosilki v celoti zavrnil vpogled v inšpekcijsko zadevo zunanje ureditve objekta na naslovu Betajnova 34c, 1360 Vrhnika. Organ je v obrazložitvi navedel, da je prosilko pozval k dopolnitvi vloge in jo hkrati obvestil, da na naslovu Betajnova 34c, katerega je prosilka navedla v svoji nepopolni vlogi, ne vodi nobenega inšpekcijskega postopka. Prosilka je nato na organ naslovila neformalno zahtevo za takojšen dostop do vseh dokumentov, zapisnikov, odločb, dopisov, ki jih je izdal organ v inšpekcijskem postopku glede zunanje ureditve objekta na Betajnovi 34C. Organ je navedel določbe ZDIJZ glede neformalne zahteve in na njihovi podlagi zaključil, da je neformalna zahteva namenjena nezapletenemu, učinkovitemu in hitremu posredovanju informacij javnega značaja, zato je po njegovem mnenju razumljivo, da pride v poštev v primerih, ko je povsem jasno, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, kar pa inšpekcijski postopki niso. Organ je sklepal, da se zahteva prosilke nanaša na inšpekcijski postopek odvajanja meteorne vode na naslovu Betajnova 34, 1360 Vrhnika. Organ je pojasnil, da gre za inšpekcijski postopek o odvajanju meteorne vode in ne, kot navaja prosilka, za postopek glede zunanje ureditve objekta. Organ je navedel, da je predmetni inšpekcijski postopek v ugotovitveni fazi, zato je organ na podlagi izvedenega škodnega testa ocenil, da bi posredovanje zahtevanega dokumenta, preden je postopek zaključen, škodovalo izvedbi inšpekcijskega postopka. Organ je zato posredovanje dokumenta zavrnil, na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilka je zoper odločbo organa dne 1. 10. 2015 pravočasno vložila pritožbo. Prosilka je v pritožbi zapisala, da organ njene ustne zahteve ni hotel sprejeti, niti govoriti o njej, povedali so ji samo, naj poda pisno vlogo. Svojo zahtevo je dne 6. 9. 2015 vložila tudi pisno. Prosilka meni, da ZDIJZ določa, da so vse informacije, s katerimi razpolagajo zavezani organi, prosto dostopne, razen če vsebujejo izjeme, ki jih določa ZDIJZ. Po mnenju prosilke iz odločbe izhaja, da je organ ugotovil, do katerega inšpekcijskega spisa želi prosilka dostop. Prosilka je v pritožbi zavzela stališče, da bi organ moral jasno opredeliti, kateri dokumenti iz spisa, ki jih je zahtevala prosilka, so bili predmet presoje in za vsak dokument posebej ugotavljati obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - torej ali in kako bi razkritje podatka škodovalo izvedbi upravnega postopka. Prosilka navaja tudi, da mora organ nastanek škode izkazati za verjeten, ni dovolj samo navajanje, da je bil škodni test izveden. Slednje bi moral organ storiti glede vsakega posameznega dokumenta. V konkretnem primeru namreč sploh ni mogoče ugotoviti, razkritje katerega podatka iz spisa bi za organ pomenilo grožnjo za zakonito izvedbo inšpekcijskega postopka. Po mnenju prosilke ni dovolj, da organ pavšalno zatrjuje možni nastanek škode, ampak mora to utemeljiti za vsak dokument in za vsako vrsto podatka oziroma konkreten podatek v dokumentu. Navaja še, da je pri tem potrebno imeti v mislih, za kakšno zadevo gre (gre za odvajanje meteorne vode ob individualni hiši, ne pa za vohunsko operacijo pod krinko, kjer je potrebno osumljencu nastaviti zanko in se ga pred tem ne sme opozoriti, saj se bo sicer zanki izognil). Nadalje pa zakon določa tudi izjemo od izjeme: če gre za okoljske podatke, jih je potrebno razkriti tudi, če sicer predstavljajo izjemo prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ. Odvajanje meteorske vode pa je po mnenju prosilke okoljski podatek.Prosilka se v nadaljevanju pritožuje tudi glede dela organa ter navaja še, da ji organ ni povedal, zakaj se mora ob vpogledu v spis identificirati z osebnim dokumentom. Organ ji tudi ni pokazal fotografij, za katere je prosila inšpektorja.Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 19. 10. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je IP posredoval tudi dokumente, ki jih je zahtevala prosilka.Pritožba je delno utemeljena.V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je IP, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilke o delu organa in identifikaciji z osebnim dokumentom, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj gre za mnenje prosilke izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahtevala. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se IP do njih ne opredeljuje. Enako velja tudi za fotografije, za katere je prosilka prosila zaposlenega inšpektorja. IP v okviru svojih pristojnosti v tem pritožbenem postopku tako odloča le o dokumentih oziroma informacijah, ki jih je prosilka zahtevala dne 6. 9. 2015, organ pa je o njih odločal z odločbo 061-84/2014-29: to so dokumenti v inšpekcijskem spisu za naslov Betajnova 34, št. zadeve 061-84/2014-24. IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP. Zahtevana informacija nedvomno sodi tudi v delovno področje organa, kar pomeni, da izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.IP nadalje ugotavlja, da organ v zavrnilni odločbi ni navedel oz. konkretno opredelil posameznih dokumentov, ki naj bi bili predmet njegovega odločanja, ampak zgolj pavšalno govori o »dokumentih«. Organu bi morali biti njegovi lastni dokumenti poznani, zato se od organa pri presoji zahteve pričakuje oziroma celo zahteva, da je določen, zlasti v smislu, katere dokumente je v okviru postavljene zahteve obravnaval. IP ugotavlja, da tak izrek izpodbijane odločbe ni določen, saj zgolj navedba splošnih izrazov, brez konkretne opredelitve dokumenta, ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. V konkretnem primeru izrek izpodbijane odločbe ni določen, torej ni v skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugi odstavek 237. člen ZUP). IP ugotavlja, da tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, kateri dokumenti so sploh bili predmet presoje in zakaj predstavljajo izjemo v skladu s 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje organ v izpodbijani odločbi. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično v pritožbenem postopku odpravil sam v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP.IP na podlagi pojasnil organa in pregleda spisa ter s strani organa posredovane dokumentacije ugotavlja, da so predmet odločanja v predmetnem pritožbenem postopku naslednji dokumenti:- prijava št. 061-149/2012-1 z dne 19. 7. 2012,- zapisnik o inšpekcijskem pregledu št. 061-149/2012-2 z dne 20. 7. 2012,- izjava na zapisnik št. 061-149/2012-3 z dne 3. 8. 2012.IP glede prijave št. 061-149/2012-1 najprej pojasnjuje, da ZDIJZ v drugem odstavku 5.a člena izrecno določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V konkretnem primeru gre za prijavo, na podlagi katere je bil uveden inšpekcijski nadzor, torej inšpekcijski postopek. Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14, v nadaljevanju ZIN) pa v 16. členu določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. IP je na podlagi navedene izrecne določbe v tem delu, torej glede prostega dostopa do inšpekcijske prijave, pritožbo prosilke, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, ker gre za izjemo varstva tajnosti vira. Ker je organ zavrnitev dostopa utemeljeval z izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zapisnik o inšpekcijskem pregledu št. 061-149/2012-2 in izjava na zapisnik št. 061-149/2012-3 predstavljata prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je bilo podana izjema varstva upravnega postopka, na katero se je skliceval organ. Iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov. Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - upravni postopek, v zvezi s katerim je bila sestavljena ali pridobljena informacija, je v teku - razkritje informacije bi škodovalo izvedbi upravnega postopka. IP nadalje pojasnjuje, da je v tem pritožbenem postopku ugotavljal, ali sta bila v času odločanja prvostopenjskega organa izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. V konkretnem primeru gre za inšpekcijski postopek po ZIN. Za presojo, ali je inšpekcijski (upravni) postopek še v teku, je bistveno vprašanje, ali se je postopek ob izdaji izpodbijane odločbe že zaključil ali ne. IP je na podlagi pojasnila vodje organa ugotovil, da je postopek nadzora, ki ga organ vodi pod št. 061-149/2012, še vedno v teku. To pomeni, da je prvi pogoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen. V nadaljevanju je IP presojal obstoj drugega pogoja izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotavljal, ali obstojijo razumni razlogi, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko škodljivo vplivalo na izvedbo nadzornega postopka, ki ga vodi organ. Organ sicer v izpodbijani odločbi te škode ni konkretiziral, zato je IP po uradni dolžnosti, na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in na podlagi pogovora z organom, ugotovil, da v fazi postopka, v kateri je konkretni upravni postopek, ni mogoče določiti, kateri podatki, ki jih zahteva prosilka, so oz. niso pomembni za nadaljnji postopek. Določena navedba v zahtevanem dokumentu je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, med postopkom pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, lahko še zbirajo. Z razkritjem informacij iz zahtevanih dokumentov pred zaključkom dokaznega postopka bi nastala škoda za izvedbo upravnega postopka, saj bi se s trenutnimi (še ne dokončnimi) stališči organa lahko seznanil vsakdo, tudi morebitne priče, ki še niso bile zaslišane in osebe, ki posedujejo relevantne informacije oz. dokumente, kar bi vplivalo na njihove izpovedbe oz. način njihovega sodelovanja v postopku. Razkritje zapisnika o inšpekcijskem pregledu št. 061-149/2012-2 in izjave na zapisnik št. 061-149/2012-3 bi bilo zato v izrecnem nasprotju s prvim odstavkom 184. člena ZUP, po katerem se priče zaslišujejo vsaka zase in brez navzočnosti drugih prič. Razkritje bi torej lahko bistveno vplivalo na izvedbo dokaznega postopka in posledično na ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za izdajo pravilne in zakonite odločbe. Namen izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je v zagotovitvi nemotene izvedbe upravnega postopka. Na podlagi navedenega je IP zaključil, da je tudi drugi pogoj izpolnjen in da je s tem izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v predmetni zadevi podana. Okoljske informacije Prosilka je v pritožbi opozorila na okoljske podatke, ki jih je potrebno razkriti tudi, če predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ. IP na tem mestu zato opozarja na 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa, torej tudi v primeru izjeme varstva upravnega postopka v teku) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem. Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-1), ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. Načelo javnosti izhaja iz 13. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 110. člena ZVO-1, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 110. člen ZVO-1 v tretjem odstavku določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni. Navedena določba ZVO-1 in druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, zaradi katerega mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, če gre za podatke, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1, podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Pri tem je treba poudariti, da je ZDIJZ z določbo druge alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.
Upoštevaje vse navedeno je prosilki treba zagotoviti dostop do zapisnika o inšpekcijskem pregledu št. 061-149/2012-2 in izjave na zapisnik št. 061-149/2012-3, če se ugotovi, da zahtevana dokumenta vsebujeta podatke, ki morajo biti, na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, javnosti dostopni ne glede na morebitni obstoj izjem iz prvega odstavka tega člena. IP je natančno pregledal, ali zapisnik o inšpekcijskem pregledu št. 061-149/2012-2 in izjava na zapisnik št. 061-149/2012-3 vsebujeta okoljske podatke, torej podatke, ki se nanašajo npr. na emisije, odpadke in druge nevarne snovi. ZVO-1 v tretji točki 3. člena določa, kaj je emisija - emisija je neposredno ali posredno izpuščanje ali oddajanje snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota in svetloba) ali organizmov ali mikroorganizmov iz posameznega vira v okolje. IP je ob pregledu zapisnika o inšpekcijskem pregledu št. 061-149/2012-2 ugotovil, da ta vsebuje okoljske informacije, torej podatke o emisiji – meteorni vodi, ki odteka v okolje. ZVO-1 v 149. členu določa še, da med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja spada tudi odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Iz navedenih določb je jasno, da gre za podatke, ki se nanašajo na posege v okolje, glede teh pa ne velja nobena izmed izjem od prostega dostopa, ki so naštete v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Posledično torej tudi izjema varstva upravnega postopka v teku v konkretnem primeru ne pride v poštev.IP je zato zaključil, da v skladu z zgoraj navedeno definicijo prosto dostopne okoljske podatke vsebuje zapisnik o inšpekcijskem pregledu št. 061-149/2012-2. Podobnega stališča pa ni mogoče zavzeti glede izjave na zapisnik – ta namreč okoljskih podatkov ne vsebuje. IP je na podlagi navedenega pritožbo prosilke glede prostega dostopa do izjave na zapisnik št. 061-149/2012-3 v celoti zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.Glede na ugotovljen obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter okoljskih podatkov v zapisniku o inšpekcijskem pregledu št. 061-149/2012-2, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. ali 5.a člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.
IP ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa prosilki mogoče omogočiti dostop do zahtevanih podatkov na zapisniku, in sicer na način, kot je določeno v prvi točki izreka te odločbe. IP še pripominja, da zapisnik vsebuje tudi osebne podatke, ki so na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izjema od prosto dostopnih informacij. Gre za osebne podatke zavezanca (ime, priimek, naslov), ki so v konkretnem primeru varovani. Ker je IP ugotovil, da je te podatke treba prekriti že iz razloga varstva upravnega postopka in ker pri teh podatkih ne gre za okoljske podatke, ki bi bili absolutno javno dostopni, se IP do tega podrobneje ponovno ne opredeljuje. Dodaja pa še, da se v zapisniku nahajajo tudi osebni podatki inšpektorice (ime, priimek, delovno mesto ter izobrazba), ki pa niso varovani. Gre namreč za osebne podatke, ki so neposredno v zvezi z opravljanjem dela javnega uslužbenca, zato so javnosti dostopni v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 251. člena ter drugega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe. IP je pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na dostop do podatkov, ki predstavljajo izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter po 5.a členu ZDIJZ, zavrnil na podlagi 1. in 3. odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav., Svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka