Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

Rednak Andreja,Časnik Finance - Ekonomska fakulteta

+ -
Datum: 06.01.2016
Številka: 090-263/2015
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek, Ali gre za delovno področje organa, Mediji
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala odgovor na novinarsko vprašanje, koliko so znašali bruto zneski nakazil profesorju (kot fizični osebi ali pravni osebi) iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb od leta 2005 do vložitve zahteve, za vsako posamezno leto in tudi skupaj. Organ je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj je z izvajanjem pogodb organ izvajal tržno dejavnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti, iz katerih bi izhajal odgovor na vprašanje, ki se nanaša na izplačila profesorju kot pravni osebi (npr. s.p., d.o.o.) ne razpolaga, zato je pritožbo v tem delu zavrgel. V preostalem delu pa je IP po pregledu seznama pogodb in samih pogodb, ki vsebujejo zahtevani podatek, ugotovil, da gre v celoti za informacije z delovnega področja organa. IP je ugotovil, da se pogodbe (v večini) nanašajo na izvajanje javne službe organa, npr. izvajanje pedagoške in drugih dejavnosti, ki po zakonodaji veljajo za javno službo. Pri tem je IP poudaril, da tudi če dejavnost organa ni financirana neposredno iz proračuna, še ne pomeni, da v tem delu ne gre za javno službo. Tudi če bi bila delitev na tržno dejavnost in javno službo relevantna, pa je IP poudaril, da gre pri zahtevanih informacijah za podatke, za katere je novela ZDIJZ-C predvidela absolutno javnost tudi za povsem tržne subjekte. Glede vprašanja varstva osebnih podatkov je IP ugotovil, da gre tako za podatke o porabi javnih sredstev kot za informacije v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, saj gre pri večini pogodb za opravljanje del, ki sodijo v okvir delovnih obveznosti iz rednega delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako je IP presodil, da je podan prevladujoč javni interes, da se javnost seznani z obravnavanimi informacijami. Zaradi vsega navedenega je IP organu naložil, da prosilki posreduje seznam, iz katerega izhaja zahtevani podatek.

ODLOČBA:Številka: 090-263/2015/7Datum: 7. 1. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 36/08-ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12, v nadaljevanju ZMed), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 246. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke Andreje Rednak, Časnik Finance d.o.o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper zavrnilni odgovor Ekonomske fakultete v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 29. 9. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednji S K L E P
  1. Pritožba prosilke zoper odgovor Ekonomske fakultete v Ljubljani z dne 29. 9. 2015 se zavrže v delu, ki se nanaša na celotno drugo vprašanje, kjer je prosilka zahtevala odgovor na vprašanje »koliko honorarjev iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb je Ekonomska fakulteta v Ljubljani izplačala Dušanu Mramorju na kakršnikoli drugi pravni podlagi, torej eventualno tudi prek s.p., d.o.o. itd. od vključno leta 2005 do danes? Prosila je za podatke v EUR o bruto nakazilih za vsako pogodbo, za vsako posamezno leto in tudi skupaj?«
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
inO D L O Č B O:
  1. Pritožbi prosilke z dne 29. 9. 2015 zoper odgovor Ekonomske fakultete z dne 29. 9. 2015 se ugodi in se izpodbijani odgovor organa odpravi v delu, ki se nanaša na prvo vprašanje prosilke »koliko honorarjev iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb je Ekonomska fakulteta v Ljubljani izplačala Dušanu Mramorju od vključno leta 2005 do danes? Prosila je za podatke v EUR o bruto nakazilih za vsako pogodbo, za vsako posamezno leto in tudi skupaj?« ter se odloči: Organ je dolžan v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe posredovati na elektronski naslov prosilke (………………………….) fotokopije naslednjih dokumentov:
-       seznama 149 avtorskih in podjemnih pogodb sklenjenih z Dušanom Mramorjem v obdobju od 1. 1. 2005 do 17. 9. 2015 ter-       avtorsko pogodbo za znanstveno monografijo št. 01118 z dne 10. 5. 2007 na način, da bo razviden le naziv dokumenta, številka in datum pogodbe, ime in priimek avtorja ter 4. člen.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je z vlogo z dne 17. 9. 2015 zahtevala odgovore na naslednja vprašanja:-       koliko honorarjev iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb je Ekonomska fakulteta v Ljubljani izplačala Dušanu Mramorju od vključno leta 2005 do danes? Prosila je za podatke v EUR o bruto nakazilih za vsako pogodbo, za vsako posamezno leto in tudi skupaj? -       koliko honorarjev iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb je Ekonomska fakulteta v Ljubljani izplačala Dušanu Mramorju na kakršnikoli drugi pravni podlagi, torej eventualno tudi prek s.p., d.o.o. itd. od vključno leta 2005 do danes? Prosila je za podatke v EUR o bruto nakazilih za vsako pogodbo, za vsako posamezno leto in tudi skupaj?Organ je dne 29. 9. 2015 prosilki odgovoril, da Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani zaradi varstva osebnih podatkov ne more razkriti vsebine avtorskih in podjemnih pogodb, saj bi s tem nezakonito posegla v ustavno varovano pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave) pogodbenikov, s katerimi je sklepala avtorske in podjemne pogodbe. Avtorske in podjemne pogodbe so namreč sklenjene za plačevanje opravljenega dela zunaj pogodb o zaposlitvi in zanje fakulteta ni porabljala javnih virov. Zaposleni pedagoški delavci Ekonomske fakultete dela niso opravljali v vlogi nalog javnega uslužbenca, saj so te naloge jasno določene v pogodbi o zaposlitvi. ZDIJZ določa, da se dostop do informacij, s katerimi bi posegli v osebne podatke, dovoli zgolj takrat, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker v konkretnem primeru ne gre za podatke o porabi javnih virov ali podatke povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, organ zaprošenih podatkov, zaradi ustavno varovanega varstva osebnih podatkov, ne sme posredovati. Prosilka je dne 29. 9. 2015 vložila pritožbo zoper zavrnilni odgovor organa in navedla, da je organ neupravičeno zavrnil dostop do zahtevanih podatkov, saj iz odločb IP izhaja, da gre pri tem za javno službo. Podatki iz avtorskih in podjemnih pogodb, kot so imena in priimki prejemnikov honorarjev, predmet pogodbe ter bruto zneski, so prosto dostopna informacija javnega značaja.Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega odgovora ni nadomestil z novim, zato jo je z dopisom št. 64-2/15-NM-kp z dne 14. 10. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V odstopu je še navedel, da ima sklenjene pogodbe le z Dušanom Mramorjem kot fizično osebo in ne kot pravno osebo, kar je bilo ugotovljeno tudi že na ogledu in camera dne 6. 5. 2015. Organ je priložil originale avtorskih in podjemnih pogodb, sklenjenih z Dušanom Mramorjem, za obdobje od 1. 1. 2005 do 9. 3. 2015 in seznam teh pogodb.IP je dne 23. 10. 2015 organ pozval še za dostavo avtorskih in podjemnih pogodb, sklenjenih z Dušanom Mramorjem, za obdobje od 10. 3. 2015 do 17. 9. 2015. Organ je še istega dne odgovoril, da v navedenem obdobju ni sklenil nobene pogodbe z Dušanom Mramorjem. Obrazložitev k sklepu:Pritožba ni dovoljena.Prosilka je zahtevala odgovore na novinarska vprašanja kot medij, v skladu z določbami ZMed. Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Organi morajo medijem poslati odgovor na vprašanje najpozneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki (šesti odstavek 45. člena), pri čemer lahko zavrnejo ali delno zavrnejo odgovor na vprašanje, le če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (peti odstavek 45. člena ZMed).Zavrnilni ali deloma zavrnilni odgovor (v konkretnem primeru odgovor organa z dne 29. 9. 2015) se v skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. Na podlagi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je sicer lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.Iz zgoraj navedene določbe devetega odstavka 45. člena ZMed nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:-    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Omejitev pritožbe zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka. V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred IP pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:1.      informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2.      organ mora z njo razpolagati,3.      nahajati se mora v materializirani obliki.
IP je moral v skladu z vsem navedenim najprej izvesti formalni preizkus pritožbe ter ugotoviti, ali informacije javnega značaja, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je organu zastavila prosilka, pri organu sploh obstajajo v materializirani obliki. Pri tem je IP ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali vsi zahtevani odgovori.Iz drugega odstavka 164. člena ZUP izhaja, da se v upravnem postopku uporabi katerokoli dokazno sredstvo. Velja torej, da se poleg petih primeroma navedenih dokaznih sredstev po ZUP (listine, priče, izvedenci, ogled, izjava stranke) lahko uporabi tudi katerokoli drugo dokazno sredstvo, ki pripomore k ugotovitvi dejanskega stanja. IP je kot dokazno sredstvo uporabil zapisnik o ogledu in camera z dne 6. 5. 2015, ki je bil izdelan v zadevi št. 090-88/2015. V konkretni zadevi je prosilka prav tako zahtevala informacije javnega značaja v zvezi z avtorskimi in podjemnimi pogodbami, sklenjenimi s Dušanom Mramorjem, kot jih je zahtevala v zadevi št. 090-88/2015. Razlika je le, da se konkretna zahteva prosilke nanaša na bruto znesek, pri čemer je nedvomno, da gre za iste dokumente, iz katerih te informacije izhajajo. IP je zato, tudi v skladu z načelom ekonomičnosti postopka, za potrebe tega pritožbenega postopka vpogledal v listinsko dokumentacijo, s katero že razpolaga v okviru postopka 090-88/2015.IP je ugotovil, da je organ sklepal pogodbe z Dušanom Mramorjem kot fizično osebo, zato organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajal odgovor na celotno drugo vprašanje prosilke, kjer je ta zahtevala podatke o bruto nakazilih Dušanu Mramorju na kakršnikoli drugi pravni podlagi, torej eventualno tudi prek s.p., d.o.o. itd. za vsako pogodbo, za vsako posamezno leto in skupaj. Navedeno pomeni, da tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, ni izpolnjen. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, pa niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. IP ponovno poudarja, da je, upoštevaje deveti odstavek 45. člena ZMed, pritožba po ZMed dovoljena samo v delu, ko zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na tej podlagi je IP v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na celotno drugo vprašanje, kjer je prosilka zahtevala odgovor na vprašanje »koliko honorarjev iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb je Ekonomska fakulteta v Ljubljani izplačala Dušanu Mramorju na kakršnikoli drugi pravni podlagi, torej eventualno tudi prek s.p., d.o.o. itd. od vključno leta 2005 do danes? Prosila je za podatke v EUR o bruto nakazilih za vsako pogodbo, za vsako posamezno leto in tudi skupaj?« kot nedovoljeno zavrgel.Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščen plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Obrazložitev k odločbi:Pritožba je delno utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V obravnavanem primeru se v skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa z dne 29. 9. 2015. Kot ugotovljeno v zapisniku o ogledu in camera z dne 6. 5. 2015, ki je bil izdelan v zadevi št. 090-88/2015, organ razpolaga z avtorskimi in podjemnimi pogodbami za Dušana Mramorja za obdobje od 1. 1. 2005 do 17. 9. 2015 in seznamom ali popisom pogodb. Po pregledu ter primerjavi pogodb in seznama je IP ugotovil, da na seznamu ni navedenih treh pogodb, in sicer podjemne pogodb št. 02987 z dne 13. 10. 2006, avtorske pogodbe št. LSE2 z dne 30. 5. 2008 in avtorske pogodbe za znanstveno monografijo št. 01118 z dne 10. 5. 2007. Glede podjemne pogodb št. 02987 z dne 13. 10. 2006 je IP ugotovil, da je bila po tej pogodbi sklenjena podjemna pogodba št. 03140 z dne 20. 10. 2006 z enako vsebino in se glede podpisov pogodbenih strank sklicuje celo na podjemno pogodbo št. 02987 z dne 13. 10. 2006. Iz navedenega sledi, da je bil Dušanu Mramorju izplačan bruto znesek samo po eni pogodbi, zato na seznamu ni podjemne pogodb št. 02987 z dne 13. 10. 2006. Podobno je tudi glede avtorske pogodbe št. LSE2 z dne 30. 5. 2008 v povezavi z avtorsko pogodbo št. 01501 z dne 8. 7. 2008, na podlagi katere je bilo opravljeno izplačilo Dušanu Mramorju. Iz tega razloga na seznamu ni avtorske pogodbe št. LSE2 z dne 30. 5. 2008.IP je ugotovil, da na seznamu tudi ni avtorske pogodbe za znanstveno monografijo št. 01118 z dne 10. 5. 2007, hkrati pa tudi ne obstaja druga pogodba, na podlagi katere bi bilo izvedeno plačilo Dušanu Mramorju in bi bila navedena na seznamu. Po pregledu pogodb je IP ugotovil, da vse vsebujejo podatek o bruto znesku. Podatek, ki ga je prosilka zahtevala v prvem vprašanju postavljene zahteve, je torej razviden iz 3. člena podjemnih pogodb ali pogodb o delu, 4. člena avtorskih pogodb in 4. člena avtorske pogodbe za znanstveno monografijo. Prav tako je zahtevani podatek o izplačilo bruto zneska, razen podatka o bruto znesku po avtorski pogodbi za znanstveno monografijo št. 01118 z dne 10. 5. 2007, razviden iz seznama. Seznam vsebuje naslednje podatke o avtorskih in podjemnih pogodbah: študijsko leto, vrsta pogodbe (podjemna ali avtorska), številka pogodbe, datum pogodbe, leto pogodbe, mesec, priimek avtorja, ime avtorja, bruto znesek ter preračun SIT/EUR pri pogodba, kjer so bili pogodbeni zneski še v SIT.Izhajajoč iz zahteve prosilke z dne 17. 9. 2015 in njene pritožbe z dne 29. 9. 2015, je predmet tega pritožbenega postopka le podatek o bruto nakazilih, izplačanih Dušanu Mramorju v obdobju od 1. 1. 2005 do 17. 9. 2015 iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb, za vsako pogodbo, za vsako posamezno leto in tudi skupaj. Glede na zahtevo prosilke je IP v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (ki zahteva, da se vodi postopek s čim manjšimi stroški ter s čim manjšo zamudo časa za stranke in druge udeležence v postopku ter za organ) odločil, da je predmet tega pritožbenega postopka le seznam pogodb ter le tisti del avtorske pogodbe za znanstveno monografijo št. 01118 z dne 10. 5. 2007, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje, ki ga je postavila prosilka. IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je:-       seznam 149 avtorskih in podjemnih pogodb sklenjenih z Dušanom Mramorjem v obdobju od 1. 1. 2005 do 17. 9. 2015 ter -       4. člen avtorske pogodbe za znanstveno monografijo št. 01118 z dne 10. 5. 2007prosto dostopna informacija javnega značaja, ali pa vsebuje podatke, ki so izvzeti iz prostega dostopa. Preostali deli avtorske pogodbe za znanstveno monografijo niso predmet tega pritožbenega postopka, zato se IP ni bilo treba spuščati v ugotavljanje, ali so tudi preostali deli avtorske pogodbe za znanstveno monografijo prosto dostopne informacije.1.     Ali gre za informacijo javnega značaja?Definicijo informacije javnega značaja opredeljuje 4. člen ZDIJZ, ki določa tri osnovne kriterije, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:1.      informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2.      organ mora z njo razpolagati,3.      nahajati se mora v materializirani obliki.Delovno področje organaOrgan je v izpodbijani odločbi navajal razloge, s katerimi je argumentiral svojo trditev, da v delu, ki se nanaša na zahtevane informacije, ni zavezanec po ZDIJZ oziroma ne gre za informacije javnega značaja, ker gre za tržni del dejavnosti organa. Takšnemu sklepu IP nasprotuje in v nadaljevanju pojasnjuje razloge, zakaj zahtevani podatki v zvezi z avtorskimi in podjemnimi pogodbami izvirajo iz delovnega področja organa in predstavljajo informacijo javnega značaja.Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. ZDIJZ namreč v 4. členu vsebuje pozitivno opredelitev informacije javnega značaja, ki je pomembna iz dveh vidikov. S pozitivno opredelitvijo informacije javnega značaja lahko opredelimo, katere informacije ne sodijo v ta okvir in jih po ZDIJZ torej ni mogoče zahtevati, poleg tega pa šele potem, ko ugotovimo, kaj informacija javnega značaja je, lahko začnemo spraševati, ali je morebiti izvzeta iz prostega dostopa kot ena izmed izjem po ZDIJZ. S pozitivno definicijo informacije javnega značaja smo primerjalnopravno gledano še najbližje dejstvu oz. namenu, ki ga zasleduje ZDIJZ, če rečemo, da se domneva, da so vse informacije v posesti zavezanih subjektov, informacije javnega značaja (razen tistih, na katere se lahko aplicira katera od izjem po ZDIJZ). Povedano drugače: informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 147).IP je ugotovil, da sta v konkretnem primeru drugi in tretji kriterij definicije iz 4. člena ZDIJZ nesporno podana, zato se v nadaljevanju osredotoča na utemeljevanje prvega pogoja, in sicer, da informacija izvira iz delovnega področja organa. Pojem delovno področje je izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (Prepeluh, str. 148 - 149). Pojem delovnega področja iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovnega področja za javne visokošolske zavode, opredeljenega v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14; v nadaljevanju ZViS), saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti (kot v tem primeru ZViS), temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi.V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer javni visokošolski zavod, ki je bil v skladu z določbo drugega odstavka 9. člena ZViS ustanovljen s strani Republike Slovenije za namene opravljanja javne službe v visokem šolstvu. IP ugotavlja, da se javna služba ustanovi za zadovoljevanje javnih potreb (v tem primeru storitev visokošolskega izobraževanja), ki so v javnem interesu. Po pregledu zakonodaje na področju visokega šolstva (ZViS, 36. člen Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A; v nadaljevanju ZRRD) in Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS, št. 64/12 in 12/13; v nadaljevanju Uredba)) in internih predpisih organa (Pravilnik o plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter o izplačilih in drugih prejemkih iz pogodbenega razmerja na Ekonomski fakulteti ter Pravilnik o založniški dejavnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani) je IP ugotovil, da organ v pretežnem delu (večini) svojega delovanja izvaja javno službo. Javna služba organa obsega izvajanje študijskih programov na vseh treh stopnjah (prva stopnja: visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi; druga stopnja: magistrski študijski programi, enoviti magistrski študijski programi ter tretja stopnja: doktorski študijski programi (prvi odstavek 33. člena ZViS)); izvajanje študijskih programov v tujem jeziku (tretji odstavek 8. člena ZViS) ter izvajanje znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela (42. člen ZViS). Po pregledu pogodb, na podlagi katerih so bili izplačani zahtevani bruto zneski Dušanu Mramorju, je IP ugotovil, da se nanašajo na navedena delovna področja, ki spadajo pod izvajanje javne službe organa oz. na dejavnosti, ki jih Pravilnik o plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter o izplačilih in drugih prejemkih iz pogodbenega razmerja na Ekonomski fakulteti opredeljuje kot predavanja na izrednem študiju, izrednem podiplomskem študiju in študiju na daljavo, predavanja na seminarjih in tečajih, priprava skript, učbenikov in drugih študijskih gradiv, raziskovalno delo, priprava študijskih programov, pisanje poročil za habilitacijske postopke, izdelava ocene primernosti teme doktorske disertacije in ocene predložene doktorske disertacije itd, (za avtorsko pogodbo) ter predavanja in seminarje na rednem dodiplomskem študiju, vaje, izpite, mentorstvo in somentorstvo, recenzije diplomskih nalog, članstvo v komisijah, izvedbo in pregled izpitov, izvedenska mnenja v imenu fakultete itd. (za pogodbe o delu).Nadalje IP ugotavlja, da se je v konkretnem primeru treba opredeliti tudi do vprašanja financiranja državnih univerz in visokošolskih zavodov. Temelj za urejanje financiranja univerz in organa, konkretiziran v poglavju VIII. ZViS, je predviden v drugem odstavku 58. člena Ustave RS, ki ureja avtonomnost univerze in drugih visokih šol. Iz navedene ustavne določbe izhaja, da je državna univerza avtonomna institucija, vendar je njena avtonomija omejena na dveh področjih. Prvič, avtonomija univerze je omejena, ko bi njeno ravnanje pomenilo kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavopravnega varstva. Drugič, iz Komentarja Ustave RS (Šturm, L., Fakulteta za državne in evropske študije 2011, št. 927) in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-156/08-16 z dne 14. 4. 2011 izhaja, da državna univerza ni avtonomna na področju financiranja. Ustavno sodišče je v omenjeni odločbi, v kateri je odločalo o razveljavitvi 43. člena ZViS, zapisalo, da »popolna avtonomija javnih zavodov na področju njihovega financiranja sploh ni mogoča, saj mora država kot ustanovitelj najprej zagotoviti ustrezna (finančna) sredstva za ustanovitev javnega zavoda in začetek opravljanja njegove dejavnosti.« Nadalje je Ustavno sodišče v navedeni sodbi zavzelo stališče, da način financiranja obsega tako zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje oziroma izvajanje dejavnosti kakor tudi omogočanje upravljanja tako pridobljenih sredstev med samim izvajanjem dejavnosti. Način financiranja državnih univerz in državnih visokih šol iz drugega odstavka 58. člena Ustave od zakonodajalca tako zahteva, da z zakonom uredi način financiranja njihove dejavnosti (t. i. okvir financiranja) in način oziroma pravila upravljanja tako pridobljenih finančnih sredstev. Ustava pri tem ne omejuje zakonodajalca le na ureditev načina financiranja iz proračuna ter v tem okviru načina financiranja javne službe in drugih dejavnosti, temveč omogoča tudi ureditev načina financiranja iz drugih virov. Prav tako Ustava ne omejuje zakonodajalca glede financiranja po višini sredstev, ki naj bi bila zagotovljena iz posameznih virov financiranja (proračuna in drugih). Ureditev virov financiranja ter višine financiranja iz proračuna in drugih virov je tako v pristojnosti zakonodajalca, ki ima na tem področju široko polje proste presoje. Vendar pa zakonodajalec le ni povsem prost. Način financiranja mora v zakonu urediti tako, da državne univerze in državne visoke šole že na podlagi zakona lahko predvidijo obseg finančnih sredstev, ki jih lahko pridobijo. Le na tak način sta jim lahko zagotovljeni finančna stabilnost in varnost. Poleg tega pa mora ureditev tudi zagotavljati neodvisnost od vsakokratne izvršilne veje oblasti kakor tudi neodvisnost prek finančnega vzvoda od morebitnih zunanjih političnih, gospodarskih in drugih zasebnih interesov. Le z upoštevanjem navedenih mej je državnim univerzam in državnim visokim šolam omogočeno izvrševanje pravice do avtonomije iz prvega odstavka 58. člena Ustave, zlasti v njeni znanstveno-pedagoški komponenti.«Vir financiranja organa določa prvi odstavek 72. člena ZViS, ki določa, da pridobivajo visokošolski zavodi sredstva iz proračuna Republike Slovenije, šolnin in drugih prispevkov za študij, plačil za storitve, dotacij, dediščin in daril ter iz drugih virov. Nadalje prvi odstavek 73. člena ZViS določa, da se Univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom, ki jih ustanovi Republika Slovenija, zagotavljajo sredstva za:-        pedagoško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo infrastrukturno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: študijska dejavnost),-        s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, določene v letnem programu študentskega sveta univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda in univerzitetni šport (v nadaljnjem besedilu: obštudijska dejavnost),-        investicije in investicijsko vzdrževanje ter-        razvojne in druge pomembne naloge, določene v pravilniku, ki ga sprejme minister, pristojen za visoko šolstvo.IP glede na navedene vire financiranja in namene financiranja poudarja, da se organ pri izvajanju javne službe financira tako neposredno iz proračuna kot iz drugih virov. Zgolj dejstvo, da določena dejavnost organa ni financirana neposredno iz proračuna, še ne pomeni, da v tem delu ne gre za javno službo.Nadalje je financiranje organa podrobneje določeno z Uredbo, ki ureja javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrževanja ter razvojnih nalog na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter financiranje nacionalno pomembnih nalog z visokošolskega področja. Tako je v 3. členu Uredbe opredeljena študijska dejavnost visokošolskih zavodov, ki obsega  pedagoško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo infrastrukturno dejavnost. Drugi odstavek 3. člena Uredbe določa, da lahko javni visokošolski zavodi sredstva za študijsko dejavnost namenijo za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve ter plačila obresti in odplačila kreditov, če je bilo posojilo najeto za financiranje stroškov izvajanja študijske dejavnosti. Iz navedenih določb ZViS in Uredbe tako izhaja, da se za izvajanje študijske dejavnosti (kar predstavlja izvajanje javne službe) zagotovijo javna sredstva, ki se lahko namenijo tudi za druge izdatke za zaposlene, t.j. za izdatke na podlagi avtorskih in/ali podjemnih pogodb.Dodatno je IP ugotovil, da ZViS v 63. členu določa, da se pedagoška obveznost, ki je javna služba, lahko izvaja v okviru rednega delovnega razmerja (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) in, pod določenimi pogoji, tudi na podlagi drugega pogodbenega razmerja (npr. pogodbe o delu)[1]. Glede na navedene določbe IP ugotavlja, da okvir javne službe organa ni določen samo z ZViS in da se javna služba ne izvaja samo v okviru rednega delovnega razmerja, temveč tudi drugega pogodbenega razmerja (npr. avtorska pogodba, pogodba o delu).IP tako ugotavlja, da navedene dejavnosti organa (opredeljene v prvem odstavku 73. člena ZViS) nedvomno sodijo v javno službo, kar pomeni, da dokumenti, ki nastanejo pri opravljanju teh dejavnosti, sodijo v delovno področje organa po ZDIJZ.Na tem mestu je treba izpostaviti tudi odločbo Upravnega sodišča I U 902/2013-29 z dne 20. 5. 2015[2], iz katere izhaja, da je tudi izvajanje tržnih dejavnosti javnih visokošolskih zavodov urejeno s predpisi javnega prava in torej podvrženo transparentnosti, ki jo zasleduje ZDIJZ. V konkretnem primeru glede Pravne fakultete (PF) Univerze v Mariboru (UM) je sodišče zapisalo: »Primarna naloga PF, ki je članica državne univerze (UM), je torej izvajanje javne službe v visokem šolstvu in zaradi opravljanja dejavnosti, ki sodijo v okvir te javne službe, PF prejema javna sredstva. Druge dejavnosti, tudi svetovalno, pa lahko, kot izhaja iz 7. člena Odloka in 14. člena Statuta, PF opravlja le, če s tem niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. V tem pogledu je izvajanje (tudi) teh dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava. V primeru, da navedene zahteve niso spoštovane, to pomeni, da so zaradi opravljanja drugih dejavnosti ovirane dejavnosti javne službe in da se javna sredstva namesto za izvajanje javne službe porabljajo za pokrivanje stroškov drugih dejavnosti. To pa pomeni, da se v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, ko gre za državno univerzo, določene zahtevane informacije lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ«. Nadalje je sodišče odločilo, da bi drugačno stališče pomenilo, da lahko za izvajanje javne službe ustanovljen in zato z javnimi sredstvi financiran organ zavrača posredovanje informacij o dejavnosti, ki jo opravlja, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost. IP ne oporeka dejstvu, da lahko javni zavodi, čeprav jih ustanovi država, poleg javne službe izvajajo tudi druge dopolnilne dejavnosti, ki pomenijo prodajo blaga in storitev na trgu (primerjaj 48. člen ZZ). Vendar pa je treba v zvezi s sklicevanjem na delitev dejavnosti organa na »tržni« del in javno službo, izpostaviti, da je IP že v odločbah IP št. 021-22/2006/5 z dne 6. 7. 2006, št. 021-17/2007/37 z dne 5. 8. 2008 in št. 021-37/2007/15 z dne 3. 12. 2008[3] odločil, da podatki o avtorskih honorarjih za redni in izredni študij, študij na daljavo in študij v študijskih centrih, za dodiplomski in podiplomski študij, predstavljajo informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ in da ob tem izjema varstva osebnih podatkov glede tam obravnavanih podatkov, ni podana. IP poudarja, da tudi, če bi bila delitev na dejavnost javne službe in tržno dejavnost relevantna v času izdaje predmetnih odločb IP (v obdobju od 2006 - 2008), pa je bilo takšno stališče preseženo z uveljavitvijo novele ZDIJZ-C, ki je bila sprejeta aprila 2014 in katere namen je še povečati transparentnost delovanja javnega sektorja in poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.Z novelo ZDIJZ-C je, kot je pojasnilo resorno Ministrstvo za javno upravo v mnenju št. 100-423/2015/2 z dne 26. 3. 2015[4], »da je zakonodajalec z uveljavitvijo novele ZDIJZ-C predpisal javnost osnovnih podatkov iz pogodb o izdatkih tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. To pomeni, da so določeni zasebno - pravni izvajalci javnih služb oziroma nosilci javnih pooblastil, ki so pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, dolžni omogočati dostop do osnovnih podatkov o izplačilih fizičnim ali pravnim osebam (komu, koliko, iz katerega naslova). Gre za absolutno javne podatke iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Enaka zaveza, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, obstaja za druge osebe zasebnega prava, kjer je vsaj eden od ustanoviteljev oseba javnega prava (npr. Univerza Emuni, kjer je soustanovitelj Univerza v Mariboru). Zakonodajalec je izhajal iz namena, da se takšna mera transparentnosti, ki je že uveljavljena v ožjem javnem sektorju, razširi še na širši javni sektor. Za omenjene dodatne zavezance, med katere uvrščamo tudi vsa podjetja, ki so v 100 odstotni lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti (poleg javnih podjetij in javnih gospodarskih zavodov) velja določba 4. odstavka 10.a člena, ki nalaga obveznost javne objave (preko spleta) informacij javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani registriranih zavezancev, ki se nanašajo na izdatke. Dodatno veljajo zanje tudi določila 11. in 12. odstavka 10.a člena, ki nalaga subjektom objavo podatkov o sklenjenih donatorskih, sponzorskih, svetovalnih, avtorskih in drugih intelektualnih storitvah, v roku 5 dni od sklenitve posla.« Po mnenju ministrstva »bi bilo v skladu z navedenim diametralno nasprotno s cilji in načeli ZDIJZ oziroma povsem nesistemsko razmišljanje, po katerem bi se od univerz, ki predstavljajo javne zavode, zahtevala manjša mera transparentnosti, kot se zahteva od zasebnih univerz oziroma gospodarskih družb pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.«Dejstvo, da so določeni podatki pri avtorskih in podjemnih pogodbah absolutno javni tudi pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v nedavni prelomni sodbi št. IIU 317/2014-12 z dne 19. 8. 2015.[5] Upravno sodišče je potrdilo odločitev IP v odločbi št. 0902-9/2014/9 z dne 5. 8. 2014, da morajo subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava vedno omogočiti dostop do podatkov o nazivu pogodbenih partnerjev, pogodbeni vrednosti, višini izplačila, datumu in trajanju posla, če gre za svetovalne, avtorske in druge pogodbe o izvedbi intelektualnih storitev. Stališče iz sodbe Upravnega sodišča, ki se nanaša na pogodbe, sklenjene z NKBM, ki svoje storitve opravlja izključno na trgu, toliko bolj velja za organ, ki primarno izvaja javno službo, njegova tržna dejavnost pa je omejena na minimum, ki še omogoča nemoteno izvajanje javne službe. Nobenega dvoma torej ne more biti, da je tudi "tržna" dejavnost organa podvržena določeni stopnji transparentnosti, in torej nikakor ne gre za področje, ki bi bilo izključeno iz dometa 4. člena ZDIJZ. Da gre pri podatkih o izplačilih organov iz 1. člena ZDIJZ za informacije javnega značaja, jasno izhaja tudi iz četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ. Ta določa, da organ, pristojen za javna plačila (UJP), posreduje v svetovni splet informacije javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani registriranih zavezancev iz prvega odstavka tega člena in preostalih registriranih zavezancev po 1. členu tega zakona (kamor spadajo tudi javni zavodi), z izjemo tistih, ki so zavezani kot nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javnih služb, če ne gre hkrati za registrirane zavezance iz prvega odstavka tega člena, in sicer:-       datum transakcije,-       znesek in valuta transakcije, -       račun, naziv ali firma in sedež prejemnika v dobro, razen, če je prejemnik fizična oseba, -       namen plačila.Na podlagi navedene določbe so od sredine oktobra 2014 na spletni strani UJP, http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=472, razvidne vse transakcije zavezancev iz 1. člena ZDIJZ, pri čemer pri javnih zavodih ni delitve na transakcije, ki izvirajo iz javne službe in tiste, ki izvirajo iz tržne dejavnosti, ampak so objavljene vse transakcije in posledično vse transakcije predstavljajo informacije javnega značaja. Določba četrtega odstavka 10. a člena ZDIJZ tako ne ločuje transakcij, izplačanih v breme proračunskih sredstev od tistih, ki so izplačane iz t.i. tržnih sredstev javnih zavodov. Na spletni strani UJP so prikazane vse transakcije, zato IP ugotavlja, da od uveljavitve novele ZDIJZ-C razlikovanje med proračunskimi in tržnimi sredstvi z vidika vprašanja, ali gre za informacijo javnega značaja, ni več relevantno. Predmetne transakcije so sicer na spletni strani UJP dostopne brez podatka o fizični osebi, vendar, ko že pojasnjeno zgoraj, gre za informacije javnega značaja, podatki o prejemniku in znesku izplačila pa so po ZDIJZ dostopni na zahtevo prosilca (gre za podatke o porabi javnih sredstev), kot v konkretnem primeru.  Upoštevaje navedeno, lahko IP zaključi, da od uveljavitve novele ZDIJZ-C, tudi pri javnih zavodih razlikovanje med proračunskimi in tržnimi sredstvi ni več relevantno in da gre pri vseh podatkih za informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Vse predhodne ugotovitve tako vodijo do nadaljnjega zaključka, da so vsi podatki, ki se nanašajo na izplačila organa prejemnikom iz naslova avtorskih oziroma podjemih pogodb, informacije javnega značaja, saj se nanašajo oz. izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. V konkretnem primeru so torej glede zahtevane informacije, podatka o bruto nakazilih, izplačanih Dušanu Mramorju v obdobju od 1. 1. 2005 do 17. 9. 2015 iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. 2.     Varstvo osebnih podatkovOrgan se je skliceval na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker je IP ugotovil, da gre pri zahtevanih informacijah (podatku o bruto nakazilih, izplačanih Dušanu Mramorju v obdobju od 1. 1. 2005 do 17. 9. 2015 iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb) za informacije javnega značaja, je treba nadalje presoditi, ali je podana zatrjevana izjema. Upoštevaje definicijo osebnega podatka iz 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), so podatki o izplačilih honorarjev po avtorskih in podjemnih pogodbah fizičnim osebam nedvomno osebni podatki. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.Pred argumentacijo, ali je osebni podatek o bruto izplačilih za posameznika po pogodbah varovan osebni podatek ali prosto dostopna informacija javnega značaja, IP pojasnjuje, da posameznika, na katerega se nanašajo zahtevani podatki, ni pozval, naj se kot morebitni stranski udeleženec opredeli do zahteve za dostop do informacij za medije. 44. člen ZUP namreč določa, da mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vendar mora biti pri uveljavljanju pravice do stranske udeležbe podano "določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku " (dr. Vilko Androjna, dr. Erik Kerševan: Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 164). V konkretnem primeru takšno razmerje ni podano.IP je namreč ugotovil, da na pravice posameznika ta odločba ne more vplivati, saj anonimnost v primerih, kot je ta, ni zagotovljena pravica. Velja celo nasprotno, saj iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se morajo javni uslužbenci, javni funkcionarji ter tisti, na katere se nanaša podatek v zvezi s porabo javnih sredstev, odpovedati določeni meri zasebnosti in dopustiti, da se javnost seznani z določenimi njihovimi osebnimi podatki. Ob tem IP poudarja, da mora vsak organ po uradni dolžnosti paziti, ali je podana pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov, posameznik pa v postopku po ZDIJZ ne more ne privoliti ne prepovedati obdelave svojih osebnih podatkov, saj obdelavo osebnih podatkov določa sam zakon. Čeprav bi IP ali organ v postopek pozvalo posameznika, da se izjasni o tem, ali naj se zahtevani podatki posredujejo, njegova izjava ne bi mogla vplivati na odločitev IP oziroma organa. Prav tako ta odločba ne more vplivati na pravne koristi posameznika, na katerega se nanašajo avtorske in podjemne pogodbe. Pravna korist je opredeljena v drugem odstavku 43. člena ZUP kot neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. IP ugotavlja, da noben predpis za javnega uslužbenca ne določa pravne koristi, za uveljavljanje katere bi bila pogoj njegova anonimnost. Konkretni posameznik bi v postopku lahko varoval kvečjemu svoj dejanski, ne pa tudi pravni interes. Oseba, ki je le dejansko, ne pa tudi pravno zainteresirana za izid postopka, nima pravice do udeležbe v upravnem postopku (prim. komentar 43. člena ZUP v Breznik in ostali: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2008, str. 177-193). Pravna korist, ki bi jo stranski udeleženec v postopku dostopa do informacij javnega značaja želel zasledovati, v ničemer ne more biti ogrožena, saj že sam zakon določa javnost zahtevanih podatkov, stranski udeleženec pa v takem primeru tudi ne more v ničemer vplivati na izid postopka dostopa do informacij javnega značaja. Takemu stališču pritrjuje tudi sodna praksa Upravnega sodišča RS. IP je v preteklosti ugotovil, da javne uslužbenke ni treba pritegniti v postopek, kar je potrdilo Upravnega sodišča RS v sodbi z opravilno številko IU 1003/2010-43 z dne 30. 3. 2011, v kateri je zapisalo, da ni utemeljeno prepričanje tožnika, da bi moral IP v postopek pritegniti javno uslužbenko, saj je organ po ZDIJZ dolžan pokazati prosilcu podatke, ki so predmet tega spora, prizadete stranke, na katere se podatki nanašajo, ne morejo vplivati na odločitev v tej zadevi. Enako je Upravno sodišče RS odločilo v sodbi št. IU 936/2009-12 z dne 26. 8. 2009, v kateri je poudarilo, da oseb, na katere se nanaša zvočni posnetek, ni potrebno pritegniti v postopek, saj glede vprašanja dostopa javnosti do zvočnega posnetka, ne bi imele nikakršnega vpliva. V sodbi št. U 831/2007-7 z dne 24. 10. 2007 pa je Upravno sodišče v zvezi z vprašanjem stranske udeležbe javne funkcionarke (sodnice) navedlo, da zaradi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni štelo, da bi moral IP dati možnost prizadeti stranki, na katero se nanašajo informacije javnega značaja, da se vključi v postopek. V mnogih drugih primerih je IP odločil, da javnih uslužbencev ali funkcionarjev ni treba pritegniti v postopek, Upravno in Vrhovno sodišče RS pa v tem nista prepoznala bistvene kršitve določb upravnega postopka (npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1410/2009-9 z dne 23. 9. 2009 in sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009).2.1  Varovani osebni podatkiIP ponovno navaja, da je predmet zahteve in presoje tega pritožbenega postopka le seznam 149 avtorskih in podjemnih pogodb sklenjenih z Dušanom Mramorjem v obdobju od 1. 1. 2005 do 17. 9. 2015, ki vsebuje podatek o bruto znesku iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb ter 4. člen avtorske pogodbe za znanstveno monografijo št. 01118 z dne 10. 5. 2007. Navedeno pomeni, da je IP v nadaljevanju z vidika izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja presojal samo ta podatek. IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je podatek o bruto znesku, izplačanem Dušanu Mramorju na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb, varovan osebni podatek ali prosto dostopna informacija javnega značaja. 2.2  Pravne podlage za razkritje osebnih podatkovUvodnoKot prvi argument, ki ga je mogoče izpostaviti v prid stališču, da podatek o imenu in priimku sklenitelja avtorskih in podjemnih pogodb z organom ter podatek o bruto znesku avtorskih in podjemnih pogodb predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, je sistematična razlaga določb novele ZDIJZ-C. Z uveljavitvijo navedene novele se po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ v zvezi z informacijami javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (gospodarskih družb in drugih pravnih oseb zasebnega prava), ki izvajajo pretežno oz. izključno tržno dejavnost, zahteva, da ti zavezanci omogočijo dostop do osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (gre med drugim tudi za podatke o sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodbah in pogodbah, s katerimi se dosega enak učinek). Pri tem pa ZDIJZ v prvem odstavku 6.a člena taksativno našteva podatke, ki predstavljajo absolutno javne podatke (t.j. podatke, katerih razkritje je dopustno ne glede na izjeme, opredeljene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, med katere sodi tudi izjema varstva osebnih podatkov). Ti podatki so:
  1. podatek o vrsti posla;
  2. pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
  3. pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil;
  4. datumu in trajanju posla in
  5. enakih podatkih iz aneksa k pogodbi.
Ob dejstvu, da prosto dostopne informacije javnega značaja predstavljajo tudi podatki o imenu in priimku (celo kraju prebivanja) prejemnikov honorarjev, vrsti posla ter pogodbeni vrednosti in v tem smislu tudi višini posameznih izplačil na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so gospodarske družbe in ki izvajajo izključno oz. pretežno tržno dejavnost (sem npr. spadajo družbe kot NLB, NKBM, Zavarovalnica Triglav, Javno podjetje Energetika Ljubljana, ...), bi bilo povsem nesistemsko in v nasprotju z namenom ZDIJZ (2. člen) zavzeti stališče, da ti podatki pri javnih zavodih (katerih namen ustanovitve je izvajanje nepridobitne dejavnosti) ali pri katerem drugem zavezancu iz 1. člena ZDIJZ, predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Zakonodajalec je pri noveli ZDIJZ-C namreč izhajal iz predpostavke, da so podatki o izplačilih zavezancev iz 1. člena ZDIJZ (kamor spada tudi organ) že v najširši možni meri javno odstopni, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako izhaja tudi iz prej citiranega mnenja Ministrstva za javno upravo in predvsem sodbe Upravnega sodišča št. IIU 317/2014-12 z dne 19. 8. 2015, ki je izpodbila kakršenkoli dvom v to, da gre pri obravnavanih podatkih iz avtorskih in podjemnih pogodbah za absolutno javne podatke.Takšnemu stališču pritrjuje tudi zadnja novela ZDIJZ-E (Uradni list RS, št. 102/2015), s katero je zakonodajalec v spremenjenem 10.a členu, četrtem odstavku, izrecno določil, da se v svetovni splet, preko portala UJP, posredujejo tudi podatki o prejemnikih – fizičnih osebah, če se izplačila nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne ali druge avtorske ali svetovalne storitve, in sicer pri vseh neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih, torej tudi pri organu. Ta določba se sicer še ne uporablja, zagotovo pa je z njeno sistematično razlago mogoče zaključiti, da zahtevanih podatkov ni mogoče šteti med varovane osebne podatke.Poleg pravkar povzetega stališča, ki podatke o prejemnikih avtorskih honorarjev in izplačil po podjemnih pogodbah uvršča med prosto dostopne informacije javnega značaja, pa IP ugotavlja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni tudi pogoji, določeni v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih je dopustno razkritje osebnih podatkov o prejemnikih avtorskih honorarjev in izplačil po podjemnih pogodbah ter bruto izplačil, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč izhaja, da ni izključeno, da je razkritje informacije javnega značaja, ki sicer predstavlja varovan osebni podatek v določenih primerih vendarle dopustna. Tako bo na primer dopustno razkriti informacije javnega značaja, ki predstavljajo osebni podatek, če gre hkrati za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Iz določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč izhaja, da se, ne glede na morebitne izjeme (tudi izjemo varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Podatek o porabi javnih sredstevGlede na to, da se predmetna izjema od izjem nanaša na podatke o porabi javnih sredstev, ZDIJZ pa ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je IP pri opredelitvi pojma javnih sredstev oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01, s spremembami, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz petega odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Peti odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev:  1. pravna oseba javnega prava ali njena enota; 2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:-     da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; -     da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije; -     da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;3. fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega: -     prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; -     da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. Iz določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1 izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov (za konkreten primer relevanten prvi odstavek 72. člena ZViS). Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zaradi tega je treba pojem javne porabe iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razumeti širše, in sicer v smislu definicije, ki izhaja iz zgoraj citirane določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1. Četudi v primeru izplačil na podlagi avtorskih in podjemnih pogodbah ne gre za neposredno, niti za posredno porabo proračunskih sredstev, pa nedvomno gre za porabo javnih sredstev. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je Računsko sodišče v že večkrat revidiralo fakultete tudi v delu, ki se nanaša na izplačila po avtorskih in podjemnih pogodbah[6].IP še ugotavlja, da v kolikor bi vzdržala trditev organa, da je dopustno na podlagi zahteve po ZDIJZ razkriti le podatke o porabi proračunskih sredstev, potem tudi plače zaposlenih pri organu ne bi bile javne. Namreč iz 6. člena Pravilnika o plačah in drugih prejemkih iz rednega delovnega razmerja ter o izplačilih in drugih prejemkih iz pogodbenega razmerja na Ekonomski fakulteti (v nadaljevanju Pravilnik) izhaja, da tudi sredstva za plače zaposlenih pri organu ne oblikujejo samo namenska proračunska sredstva, temveč tudi neproračunska sredstva, ki jih organ za opravljanje javne službe pridobiva s prodajo blaga in storitev na trgu ter sredstva, ki jih organ ustvari s prodajo blaga in storitev na trgu. Tudi Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000[7] zavzelo stališče, da so s sredstvi javnih financ mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena ZZ, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Iz predmetne odločitve Ustavnega sodišča RS tako nedvomno sledi, da je treba pojem javna sredstva razlagati široko (zajema tudi sredstva, pridobljena na trgu) in da ta pojem ne zajema le proračunskih sredstev, ampak je precej širši.Da pojem »poraba javnih sredstev« zajema tudi porabo prihodkov iz opravljanja tržne dejavnosti javnih zavodov, pa izhaja tudi iz prakse IP. Ta je v zadevi pod opr. št. 090-109/2010/4 z dne 23. 6. 2010, ki se je nanašala na Javni zavod Lekarno Ljubljana, zavzel stališče, da so tudi izplačila iz opravljanja tržne dejavnosti podatki o porabi javnih sredstev in da gre za osebne podatke, katerih razkritje je dopustno na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče je potrdilo najprej Upravno sodišče RS s sodbo št. I U 1003/2010 - 43 z dne 30. 3. 2011, potem pa še Vrhovno sodišče RS s sklepom št. X Ips 187/2011. V citirani sodbi je Upravno sodišče RS navedlo, da »ni relevantno sklicevanje tožeče stranke (Javnega zavoda Lekarna Ljubljana), da uporabnik proračuna v letnem poročilu posebej prikazuje sredstva in vire financiranja za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter iz naslova nejavnih prihodkov iz izvajanja javne službe.« IP zaključuje, da gre pri podatku o bruto znesku nakazila Dušanu Mramorju na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb za podatek o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da je podatek tudi skladno z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopna informacija javnega značaja. Gre namreč za dostop do tistih osebnih podatkov prejemnikov avtorskih honorarjev in izplačil po podjemnih pogodbah, za katere je že zakonodajalec ocenil, da v primerjavi z drugimi osebnimi podatki posameznika, uživajo znatno zmanjšano stopnjo varovanja. Zakonodajalec je s tem opredelil tiste dele informacijske zasebnosti posameznika, glede katerih mora ta trpeti določene posege zaradi varstva pravic drugih in varstva javnega interesa. Zakoniti cilj oziroma namen, zaradi katerega ZDIJZ dopušča tudi posege v varstvo osebnih podatkov, je opredeljen v 2. členu tega zakona, ki določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbencaČeprav je IP ugotovil, da je treba zahtevane podatke prosilki razkriti, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, je IP nadalje še ugotovil, da so zahtevani podatki povezani tudi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prosilka namreč zahteva podatke o Dušanu Mramorju, ki sodijo tudi v obdobje, ko je bil pri organu zaposlen kot javni uslužbenec. Stališče organa, da v konkretnem primeru ne gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ne vzdrži pravne presoje. Iz sodbe Upravnega sodišča RS št. II U 72/2009-12 z dne 19. 5. 2010[8] namreč izhaja, da je kriterij »v povezavi z delovnim razmerjem« v konkretnem primeru treba razlagati široko. V predmetni zadevi je bila prosilka za dostop do informacij javnega značaja Univerza v Mariboru, Upravno sodišče RS pa je zavzelo stališče, da je podatek o tem, ali so delavci Univerze v Mariboru podali izjavo o sklenitvi pogodbenih razmerij za namene akreditacijskih postopkov pri drugih delodajalcih, v zvezi z delovnim razmerjem teh javnih uslužbencev. Po 63. členu ZViS je delovna in pedagoška obveznost zaposlenih v visokošolskem izobraževanju zakonsko določena, iz zadnjega odstavka 63. člena predmetnega zakona pa izhaja, da se pogodba o delu (kamor spada tudi avtorska pogodba) lahko sklene zgolj izjemoma in ne več kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje deset mesecev v študijskem letu. Kdor ima sklenjeno delovno razmerje na področju visokošolskega izobraževanja v skladu s tem zakonom, mora pred sklenitvijo pogodbe o delu, predložiti soglasje delodajalca. Povedano drugače, po stališču Upravnega sodišča je vprašanje sklepanja podjemnih (tudi avtorskih!) pogodb v visokem šolstvu v zvezi z delovnim razmerjem pri javnih visokošolskih zavodih (kar organ nedvomno je) zaposlenih javnih uslužbencev. Posledično je, po mnenju IP, dostop do podatkov o sklenjenih avtorskih in podjemnih pogodbah ter izplačilih na tej podlagi treba osvetliti tudi na podlagi tega kriterija. IP je po pregledu Pravilnika ugotovil, da se neposredna pedagoška obveznost za opravljanje pedagoškega dela (obsega delo na rednem in izrednem študiju, študiju na daljavo in podiplomskem študiju), ki nedvomno sodi v okvir izvajanja javne službe organa, lahko izvaja tudi na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb. Po pregledu pogodb, ki so podlaga za bruto izplačila, ki so predmet tega pritožbenega postopka, je IP ugotovil, da gre v večini za pogodbe za opravljeno delo, ki sodi v okvir dela na rednem in izrednem študiju, študiju na daljavo in podiplomskem študiju (mentorstvo, predavanja, seminarji, prisotnost pri izpitih in zagovorih magistrskega ali doktorskega dela, ocena primernosti teme, ocena predložene disertacije itd.). Vsa navedena dela v skladu s II. in III. poglavjem Pravilnika sodijo v pedagoške obveznosti.Glede na navedeno gre v konkretnih primerih tudi za podatek v zvezi z delovnim razmerjem, saj se po avtorskih in podjemnih pogodbah dejansko izvajajo dela, ki sodijo v okvir delovnih obveznosti iz rednega delovnega razmerja javnega uslužbenca. Vendar kot navedeno, zakonodaja dopušča (63. člen ZViS), da se neposredna pedagoška obveznost, ki se izvaja kot javna služba, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko pod določenimi pogoji (ne več kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje deset mesecev v študijskem letu ) izvaja na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb. Kot dodaten argument, da podatki v zvezi s honorarji ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, IP ugotavlja, da je že sam minister dr. Dušan Mramor v sporočilu za javnost dne 11. 3. 2015 razkril skupen znesek honorarjev iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb, ki jih je prejel s strani tožeče stranke v obdobju od 2003 do 2015.[9] Glede na navedeno očitno tudi dr. Dušan Mramor šteje, da v tem delu ne gre za osebne podatke, glede katerih bi imel upravičeno pričakovanje zasebnosti.  Upoštevaje vse zgoraj navedeno je IP zaključil, da gre pri podatkih o bruto nakazilih Dušanu Mramorju na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb, sklenjenih v obdobju od 1. 1. 2005 do 17. 9. 2015, za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Ker so navedeni podatki razvidni iz seznama pogodb ter 4. člena avtorske pogodbe za znanstveno monografijo št. 01118 z dne 10. 5. 2007, je IP odločil, da je organ dolžan prosilki omogočiti seznanitev s:-        seznamom 149 avtorskih in podjemnih pogodb sklenjenih z Dušanom Mramorjem v obdobju od 1. 1. 2005 do 17. 9. 2015 ter -        avtorsko pogodbo za znanstveno monografijo št. 01118 z dne 10. 5. 2007 na način, da bodo razvidni naslednji podatki:·         na koga se pogodba nanaša;·         številka in datum pogodbe;·         vrsta oz. naziv pogodbe in·         4. člen pogodbe.      Prav tako je IP po uradni dolžnosti preveril, ali so podane druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ugotovil, da ni podana nobena druga izjema.Test interesa javnostiIP je dostop do podatkov iz avtorskih in podjemnih pogodb dovolil že na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato izvedba testa interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ) v principu ni potrebna. Kljub temu pa je IP kot dodatno pravno podlago za razkritje zahtevanih podatkov preveril, ali je izkazan tudi javni interes za razkritje osebnih podatkov prejemnikov honorarja in s tem dodatna pravna podlaga za razkritje določenih osebnih podatkov, in sicer bruto nakazil na podlagi avtorskih in podjemnih pogodbah. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja (med drugim izjeme varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Če torej javni interes glede razkritja pretehta različne interese za nerazkritje informacij, to predstavlja (dodatno) pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v smislu 9. člena ZVOP-1.V konkretnem primeru je IP ugotovil, da je javni interes za razkritje imena in priimka prejemnika honorarja ter višine bruto honorarja močnejši od interesa posameznikov, da se javnost ne seznani z navedenimi osebnimi podatki, kar bo utemeljeno v nadaljevanju.Interes javnosti običajno ni natančen in ozek kot interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Javni interes se kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah ter omogočajo informirano javno razpravo o pomembnih temah v javnem interesu, denimo v zvezi s porabo javnih sredstev. Pomembna korist, ki se jo zasleduje, je zagotavljanje preglednosti dela in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Odprtost informacij javnega značaja je pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov in izrazijo pomisleke glede takih odločitev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Med najpomembnejšimi koristmi za javnost zaradi odprtosti informacij javnega značaja je tako nedvomno razumevanje vsebin in možnost javne razprave, saj preglednost informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Pri izvajanju testa javnega interesa je torej treba upoštevati situacije, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, obenem pa tudi situacije, ki sprožajo javno razpravo. Prava javna razprava o pomembnih temah v javnem interesu je mogoča le, če je javnost podkrepljena z informacijami, ki ji omogočajo dejansko (in ne le navidezno) sodelovanje pri javni razpravi. Ustavno sodišče RS je tako sprejelo stališče, da se sodišče v posamični zadevi lahko v tehtanju javnega interesa spusti v oceno o tem, ali bi razkritje informacije »pripomoglo k pravi, vsebinski transparentnosti«.[10] Zgolj prava, vsebinska transparentnost omogoča javnosti, da sodeluje v razpravah, ki so v širšem javnem interesu. Za informirano javno razpravo o neki zadevi je izjemnega pomena tudi, da javnost razpolaga s točnimi in zanesljivimi informacijami, kar je večkrat poudarilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.[11] V konkretnem primeru so zahtevane informacije potrebne tako zaradi zagotavljanja večje odgovornosti pri odločanju o porabi javnih sredstev ter zaradi možnosti informiranega sodelovanja javnosti v javni razprave o tej pomembni temi. Informacije je zahteval medij v okoliščinah dalj trajajoče intenzivne razprave o porabi javnih sredstev.[12] Organ je namreč javni zavod, katerega primarna dejavnost je zagotavljanje kakovostnega visokošolskega izobraževanja, ki ga organ izvaja kot javno službo, z objavo podatkov v aplikaciji Supervizor pa se je »razplamtela« izmenjava stališč o tem, ali je bilo izplačevanje honorarjev v visokem šolstvu gospodarno, transparentno in pravično. Javnost je obširno razpravljala o tem, ali je sklenitev avtorskih in podjemnih pogodb utemeljena in ali je bilo takšno poslovanje organa z javnimi sredstvi smotrno, predvsem v okoliščinah varčevalnih ukrepov, ki so globoko zarezali tudi v visokošolsko izobraževanje. Po eni strani so začele visokošolske institucije krčiti izobraževalne programe, opozarjati na preteče nižanje kvalitete visokošolskega izobraževanja, prekarizacija zaposlitev in nižanja stroškov dela pa se je preselila tudi na univerze in fakultete. Po drugi strani so bili razkriti nekateri podatki, ki so kazali na izplačevanje visokih honorarjev sicer redno zaposlenega osebja visokošolskih ustanov, izplačevanje honorarjev vodstva "samemu sebi" ter izplačevanje honorarjev javnim funkcionarjem.IP je v takšnih okoliščinah ugotovil, da javnost brez informacij o višini porabljenih javnih sredstev organa kot visokošolskega zavoda na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb, sklenjenih z Dušanom Mramorjem, ne bi mogla informirano sodelovati v javni razpravi. Zakonodajalec je že sam opravil test tehtanja z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in presodil, da je identiteta prejemnikov javnih sredstev upravičena in sorazmerna. IP pa je poleg tega ugotovil, da brez podatka o identiteti prejemnikov honorarjev javnost ne bi mogla kvalitetno sodelovati pri javni razpravi, saj se je razprava vrtela tudi okoli vprašanj, kakšen položaj so zasedali posamezniki, ki so prejeli najvišja sredstva, kakšna je bila njihova vloga pri odločanju o sodelovanju pri dodatnih projektih in podobno. V konkretnem primeru razkritje osebnih podatkov prejemnika honorarjev, ki se osredotoča zgolj na ime, priimek in višino bruto honorarja, tudi ni nesorazmerno, saj se omejuje na minimum osebnih podatkov, katerih razkritje je še potrebno za uspešno zasledovanje interesa javnosti ter transparentnosti porabe javnih sredstev.IP je torej na podlagi vsega navedenega ugotovil, da razkritje informacij iz 1. točke izreka te odločbe zasleduje legitimen cilj v demokratični družbi in da bo razkritje pripomoglo k pravi vsebinski transparentnosti. Zato je IP zaključil, da je javni interes za razkritje imena in priimka prejemnika honorarjev ter višine bruto honorarja močnejši od interesa posameznika, da se javnost ne seznani z njegovimi osebnimi podatki. 3.     SklepnoV skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je IP ugotovil, da je bil na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev delno napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in da je bil napačno uporabljen materialni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijani odgovor organa z dne 29. 9. 2015 odpravil ter odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan to odločbo izvršiti v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe, kot to določa deseti odstavek 45. člena ZMed.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper ta sklep in odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa in odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep in odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:                                                                                Monika Voga, univ.dipl.prav.,                                                          Svetovalka pri Informacijskem                                                                  pooblaščencu                                    Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka

[1] Deseti odstavek 63. člena ZViS:«Če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko visokošolski zavod sklene pogodbo o delu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne več kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje deset mesecev v študijskem letu. Kdor ima sklenjeno delovno razmerje na področju visokošolskega izobraževanja v skladu s tem zakonom, mora pred sklenitvijo pogodbe o delu, predložiti soglasje delodajalca.«

[2] V navedeni sodbi se je sklicevalo tudi na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, kjer je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, »da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. V obeh navedenih zadevah pa se je Vrhovno sodišče tudi javno izreklo, da je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih koristi. Pri tej presoji je po mnenju sodišča prve stopnje treba upoštevati vse relevantne okoliščine konkretnega primera in njegovo specifičnost glede na zadevi I Up 122/2006 in X Ips 96/2011. V navedenih dveh zadevah je namreč šlo za notarja in za javni zavod Filmski studio Viba Film Ljubljana, medtem ko gre v tem upravnem sporu za državno univerzo, za katero je že ustavodajalec v drugem odstavku 58. člena Ustave izrecno določil, da način njenega financiranja ureja zakon. Za razliko od tega ustavodajalec pri notariatu ni izrecno predpisal, da njegovo financiranje ureja zakon; financiranje Filmskega studia Viba Film Ustava ne ureja. Zaradi tega je javni interes na področju financiranja državne univerze izrazito bolj zaznaven kot v omenjenih dveh primerih, kar se odraža tudi v relevantnih določbah Odlok in Statuta«.   

[3] Odločbe so dostopne preko iskalnika: https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/odlocbe-informacije-javnega-znacaja/).

[4] Mnenje dostopno na povezavi: http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/SOJ/2015/MnenjeMJU_Univerza_mar2015_P.pdf.

[5] Dostopno na povezavi https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/II_U_317-2014-12__0902-9-2014-9_.pdf.

[6] Več o revizijah Računskega sodišča na fakultetah in univerzah na povezavi http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/RevizijeArhivW?SearchView&query=%28[MetaPodatkiTX]=veleposlani%C5%A1tvo%20OR%20[Naslov]=veleposlani%C5%A1tvo%20OR%20[Revidiranec]=veleposlani%C5%A1tvo%20OR%20[Cilj]=veleposlani%C5%A1tvo%29&SearchOrder=3&Count=10&start=1&appSource=AA288C363EA722B2C125715C001B5795

[7] »Zakon torej omenjenih sredstev v nobenem pogledu ne odvaja od celote gospodarjenja javnega zavoda. Tudi zanje velja določba drugega odstavka 48. člena ZZ, da sme zavod presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, zaradi katerih je ustanovljen. Javni zavodi so ustanovljeni za opravljanje javnih služb (3. člen ZZ). Sredstva, namenjena opravljanju javnih služb, so brez dvoma del javne porabe, nad katero je RS po prvem odstavku 150. člena Ustave najvišji organ kontrole. Iz tega izhaja, da se pristojnost nadzora RS v skladu z Ustavo razteza tudi na rabo tistih sredstev, ki jih javni zavod pridobi s prodajo blago in storitev na trgu. Prav to pa je dovolj razločno uzakonjeno tudi v izpodbijanih členih ZRacS: prva alinea prvega odstavka 19. člena določa, da opravlja RS nadzor nad poslovanjem pravnih oseb javnega prava, med katere vsekakor sodijo javni zavodi; prva alinea prvega odstavka 21. člena pa določa, da opravlja RS pri revidiranih osebah nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev javnih financ. Ni razloga za dvom, da so s sredstvi javnih financ mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena ZZ, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.«

[8] S predmetno sodbo se lahko seznanite tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/U_72-2009-12__021-89-2008_.pdf

[9] http://www.mf.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/43/2324/

[10] Sodbi Ustavnega sodišča U-I-201/14-14 in U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015.

[11] Več odločitev ESČP v zadevi Guseva v. Bulgaria, odst. 37 in 53 ter zadevi Társaság a Szabadságjogokért v. Hungary, odst. 27.

[12] IP navaja le nekaj povezav:

http://www.delo.si/novice/slovenija/porocilo-kpk.html,

http://www.delo.si/novice/slovenija/nekdanja-ministrica-padla-na-cetrto-mesto.html

http://www.rtvslo.si/slovenija/izdatni-avtorski-honorarji-profesorjem-ekonomske-in-upravne-fakultete/359800

http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/03/stanislava_setnikar_cankar.aspx

https://www.dnevnik.si/tag/Zaslu%C5%BEki%20profesorjev