Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

Kristan Tina,novinarka Dela - Okrožno sodišče v Ljubljani

+ -
Datum: 18.10.2015
Številka: 090-260/2015
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK:V obravnavanem primeru je organ prosilki zavrnil dostop do obtožnega predloga zoper nekdanjega ministra in nekdanjega direktorja direktorata za visoko šolstvo, zaradi zlorabe uradnega položaja pri razpisu za koncesijo, zaradi izjeme varstva kazenskega pregona. V pritožbenem postopku je IP ugotovi, da je postopek še v teku, prav tako pa je IP sledil pojasnilu organa, da bi z razkritjem zahtevane informacije, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. ODLOČBA:Številka: 090-260/2015/3Datum: 19. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi, novinarke Dela, Delo d.d., Dunajska 5, 1000 Ljubljana z dne 2.10.2015 (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 15.9.2015, št. Su-1-9/2015, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:
  1. Pritožba prosilke z dne 2. 10. 2015 zoper odločbo Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 15. 9. 2015, št. Su-1-9/2015, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:Prosilka je dne 9. 9. 2015 po elektronski pošti na Okrajno sodišče v Ljubljani naslovila zahtevo za dostop do obtožnega predloga zoper nekdanjega ministra in nekdanjega direktorja direktorata za visoko šolstvo, zaradi zlorabe uradnega položaja pri razpisu za koncesijo. Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 9.9.215 odstopilo zahtevo na organ, ki naj bi z zahtevano informacijo razpolagal. O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 15. 9. 2015, št. Su-1-9/2015, s katero je zahtevo za dostop do obtožnega predloga v zadevi opr. št. I K 57333/2013, zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da zahtevo zavrača na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker sodni postopek še ni pravnomočno zaključen in bi razkritje dokumentov v trenutni fazi lahko škodovalo izvedbi nadaljnjega postopka. V navedenem postopku še niso bila opravljena vsa procesna dejanja, zato tudi še niso znana vsa morebitna dejstva. V morebitnem nadaljnjem postopku bodo lahko zaslišane tudi morebitne priče, zato razkrivanje navedb iz zahtevanih dokumentov, ki so sestavni del kazenskega spisa, pred izvedbo celotnega postopka ni sprejemljivo. Vse do zaključka postopka in izdaje končne odločitve je vsak dokument, ki je del sodnega spisa, potencialno odločilen in pomemben za končno odločitev v posamezni zadevi.Zoper navedeno odločbo je prosilka dne 2. 10. 2015 pri organu vložila pritožbo, v kateri je povzela odločitev organa in navedla, da 7a. člen ZDIJZ, ki ga organ v odločbi niti ne omenja, določa, da so po pravnomočnosti sklepa o preiskavi, po pravnomočnosti obtožnice oziroma po vročitvi obtožnega predloga obdolžencu javno dostopni podatki o osebnem imenu obdolženega, kvalifikaciji kaznivega dejanja, ocenjeni pridobljeni premoženjski koristi in povzročeni premoženjski škodi poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (razen v primerih obstoja izjem iz 6. ali 8. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona). Predmetna zadeva izpolnjuje vse navedene pogoje. Gre vsekakor za odgovorni osebi poslovnega subjekta, katerega ustanoviteljica je država. Skrajno nenavadno bi bilo, če obtožni predlog še ne bi bil pravnomočen, saj ga je tožilstvo na Okrajno sodišče vložilo že 29. 4. 2015, spis te zadeve pa se, kot so sporočili iz okrajnega sodišča, od 5. 6.2015 nahaja na Okrožnem sodišču v Ljubljani, torej že skoraj štiri mesece. Okrožno sodišče ga je tudi, glede na navedbe v zavrnilni odločbi, že sprejelo v obravnavo (opr. št. I K 57333/2013). ZKP namreč določa, da sodnik, ko prejme obtožni predlog, najprej preizkusi, ali je sodišče pristojno in ali so dani pogoji, da se obtožni predlog zavrže. Če sodnik ne izda nobenega od teh sklepov, odredi vročitev obtožnega akta obdolžencu in takoj razpiše glavno obravnavo. Če v enem mesecu ne določi glavne obravnave, je dolžan obvestiti predstojnika sodišča, ki nato ukrene, kar je potrebno, da se glavna obravnava čim prej določi. Ker je torej obtožni predlog (obtožnica) najverjetneje že pravnomočen, je s tem izpolnjen tudi pogoj za obravnavanje zahteve v skladu s 7a. členom ZDIJZ. Ker gre zgolj za podatke o osebnem imenu obdolženega, kvalifikaciji kaznivega dejanja, ocenjeni pridobljeni premoženjski koristi in povzročeni premoženjski škodi poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, razkritje teh ne more v ničemer ogroziti izvedbe samega sodnega postopka. Nenazadnje, po vsakem pravnomočnem obtožnem predlogu se začne sodni postopek, zato bi, če bi argumentacija sodišča veljala, bil 7a. člen brezpredmeten in ga tako v ZDIJZ verjetno ne bi bilo. Prosilka se nadalje ne strinja, da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka in navaja, da si ne zna predstavljati, kako bi lahko podatki iz obtožnega predloga (imena obtoženih, kvalifikacija kaznivega dejanja, ocene o domnevni premoženjski koristi in povzročeni škodi) vplivali na morebitne priče ali na izvedbo postopka.Organ je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, z dopisom z dne 6. 10. 2015, s prilogami, odstopil v reševanje IP. Ob tem je navedel, da je bila v času odločanja po ZDIJZ zadeva opr. št. I K 57333/2013 (in s tem zahtevani dokument) v obravnavi na zunajobravnavnem senatu Okrožnega sodišča v Ljubljani. Kot je organ IP pojasnili že v odgovoru z dne 2. 10. 2015 (dopis IP št. 090-246/2015/5 z dne 29.9.2015), zadeva (in s tem spis ter tudi zahtevani dokument) ni več pri organu, saj je zunaj obravnavni senat odločil, da je za reševanje zadeve stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Organ je zadevo in s tem celotno spisno dokumentacijo že odstopil v reševanje Okrajnemu sodišču Ljubljani, ki sedaj razpolaga z zahtevanim obtožnim predlogom. Ob tem je organ še dodal, da niso bili in še vedno niso podani pogoji za posredovanje spisne dokumentacije (obtožni predlog), saj v konkretnem primeru sodni postopek še ni pravnomočno zaključen, zato bi razkritje dokumentov v trenutni fazi lahko škodovalo izvedbi nadaljnjega postopka. V skladu s pogoji iz 6. člena ZDIJZ je sodišče zahtevo zavrnilo. Ravno tako prosilka v pritožbi, kot podlago za posredovanje kopije obtožnega predloga napačno navaja 7.a člen ZDIJZ. 7a člen ZDIJZ določa le podatke iz obtožnega predloga, ki so javno dostopni, ne pa celotnega obtožnega akta. Ravno tako v konkretnem primeru ne gre za člane poslovodnega organa zavezancev iz 1.a člena ZDIJZ. Tudi v teh primerih pa lahko obstaja izjema iz 6. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Pritožba ni utemeljena. IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP. Glede na to, da zahtevana informacija sodi tudi v delovno področje organa, pomeni, da izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Ob tem je povsem brezpredmetna navedba organa v odstopu pritožbe, da je zahtevano informacijo kot del spisa, odstopil v reševanje stvarno pristojnemu organu. Dejstvo je, da je organ z zahtevano informacijo razpolagal v času vložitve zahteve, zato mora poskrbeti, da ostane dokument pri njem dostopen do pravnomočnosti tega postopka, kar nedvomno izhaja iz prekrškovne določbe prvega odstavka 39. člena ZDIJZ. IP se je v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je podana izjema iz šeste točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ. V zvezi s tem je treba najprej pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 63/1994 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (UL RS, št. 64/94 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDT) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki, iz vseh faz postopka kazenskega pregona in v zvezi z njim tudi iz faze predkazenskega postopka. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba IP). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:1. da je postopek še v teku, 2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je IP v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju. Kot je pojasnil organ, je bila zahtevana informacija v času odločanja po ZDIJZ v obravnavi na zunajobravnavnem senatu Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi spora o pristojnosti, kar nedvomno pomeni, da je postopek še v teku. Glede obstoja drugega kriterija je IP sledil navedbam organa, da bi razkritje zahtevane informacije v trenutni fazi kazenskega pregona ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti oziroma bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja. Gre namreč za fazo, v kateri je organ, na podlagi prvega odstavka 436. člena ZKP, odločal o sporu o pristojnosti. Kot določa prvi odstavek 435. člena ZKP, mora sodnik po prejemu obtožnega predloga primarno preizkusiti, ali je sodišče pristojno. Če sodnik oceni, da sodišče ni stvarno pristojno za odločanje, odstopi zadevo pristojnemu sodišču, kot je bilo v obravnavanem primeru.[1] Ker pa v obravnavanem primeru ni bilo enotnega mnenja o pristojnosti, je moral o zadevi odločiti zunajobravnavni senat pri organu. To pomeni, da v času vložitve zahteve pristojno sodišče obtožnega predloga niti ni še formalno in materialno preizkusilo, kar je predpogoj za vročitev obtožnega akta obdolžencu, niti se ni izvedel dokazni postopek in njihova presoja. Po oceni IP zato v tej fazi postopka praktično ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, katere informacije iz zahtevanega dokumenta (predlagani dokazi, zaslišanje prič, itd.) so oziroma niso pomembne za nadaljnji postopek. Določena informacija je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za eno glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za nadaljnji postopek, presojajo v samem postopku na glavni obravnavi, ki v času vložitve zahteve še ni bila niti razpisana. Na podlagi vsega navedenega IP ocenjuje, da bi z razkritjem zahtevane informacije, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Zahtevo prosilke je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.Glede na to, da je prosilka v pritožbi izpostavila 7.a člen ZDIJZ, IP poudarja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji, ki jih predvideva omenjena določba oziroma povedano drugače, navedena določba ne more biti podlaga za razkritje zahtevane informacije. Primarno se omenjena določba nanaša na zavezance iz prvega in drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, poleg tega pa mora biti obtožni predlog že vročen obdolženemu. Kljub izpolnitvi navedenih pogojev pa se dostop lahko še vedno zavrne v primerih obstoja izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot je bilo navedeno že zgoraj, je v obravnavanem primeru organ vodil šele postopek v zvezi s sporom o stvarni pristojnosti, kar pomeni, da je neutemeljena navedba prosilke, da je bil v času vložitve zahteve obtožni predlog že vročen obdolženima, kar je eden izmed pogojev iz 7.a člena ZDIJZ. Kot dodaten argument zgoraj navedenemu pa IP opozarja na svojo odločbo št. 090-246/2015, z dne 14. 10. 2015, v kateri je bil predmet presoje isti dokument, prav tako pa tudi časovno vložitev zahteve prosilke sovpada z obravnavano zadevo. V navedeni zadevi pristojni organ sicer ni izkazal, kako bi razkritje zahtevane informacije škodovalo izvedbi postopka, zato je IP odločil, da izjema iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je prosilka zahtevala dostop do informacije v času oziroma v fazi kazenskega pregona (predkazenskega postopka), ko do njega nista upravičeni niti stranki postopka oziroma obdolženca, saj obtožni predlog niti ni bil še formalno in materialno preizkušen, kar je predpogoj za vročitev obtožnega predloga obdolžencu, zato je IP odločil, da je podana izjema iz prvega odstavka 5. a člena ZDIJZ. Glede na navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav. svetovalka informacijske pooblaščenke Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka

[1] Komentar k 435. členu ZKP (Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, mag. Štefan Horvat, Ljubljana 2004)