Prosilec - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-259/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval dokumente v zvezi s pogojnim odpustom storilcev kaznivih dejanj »pedofilije«, in sicer statistične podatke ter podatke v zvezi s točno določenim obsojencem. Zahteval je tudi dokumente v zvezi s svojimi vlogami za pogojni odpust. Organ je ugotovil, da statističnih podatkov o pogojnem odpustu organ ne vodi po kaznivih dejanjih, zato s temi podatki ne razpolaga. Do dokumentov, ki se nanašajo na točno določeno osebo, pa organ me more omogočiti delnega dostopa, saj njihova anonimizacija ni mogoča, ne da bi se ogrozila zaupnost varovanih osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku v sledil ugotovitvam organa in pritožbo prosilca v celoti zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-259/2015/4Datum: 24. 11. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-46/2015/7, z dne 28. 9. 2015, Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilca, z dne 7. 10. 2015, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, 090-46/2015/7, z dne 28. 9. 2015, se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je na organ dne 30. 8. 2015 naslovil zahtevo, v kateri je zahteval: 1. vse dokumente, ki vsebujejo podatke o podelitvi pogojnega odpusta obsojencu …, (tudi poročila ZPKZ Dob o tem, ali podpirajo pogojni odpust, ali ga ne),2. vse dokumente, glede obsojenca …, ki jih je na Komisijo za pogojne odpuste naslovil, oz. poslal ZPKZ Dob,3. vse dokumente, ki vsebujejo podatke, koliko obsojencem, ki so bili kaznovani zaradi pedofilije, se je podelil pogojni odpust in na koliko % prestane kazni se je to zgodilo. Nadalje, vse (preostale) dokumente, ki vsebujejo podatke, glede obsojencev, ki so bili kaznovani glede pedofilije, v letih 2000 do danes,4. vse dokumente, iz katerih je razvidno, kolikokrat sem, obsojenec… do sedaj zaprosil za pogojni odpust, kolikokrat se me je obravnavalo za pogojni odpust (tudi po uradni dolžnosti), od leta 2010 do danes, 5. vse dokumente, katere je, v zvezi mene, …, na Komisijo za pogojne odpuste naslovil oz. poslal ZKPZ Dob, od leta 2010 do danes,6. vse dokumente REVIZIJ postopkov za pogojne odpuste - od leta 2000 dalje,7. vse dokumente o sestavi Komisije za pogojne odpuste (kdaj je bila Komisija v tej sestavi formirana, kateri so (poimensko) člani Komisije za pogojne odpuste, ter katere funkcije opravljajo),8. vse dokumente, iz katerih bo razvidno, koliko obsojencev, ki so bili obsojeni za kazniva dejanja goljufije je moralo prestati več kot 10 let kazni - za obdobje od leta 1995 dalje, 9. vse dokumente, iz katerih bo razvidno, koliko obsojencev, ki so bili obsojeni za kazniva dejanja uboja je moralo prestati več kot 10 let kazni - za obdobje od leta 1995 dalje,10. naprošam Komisijo za pogojne odpuste, da mi poda informacije, kako se prične postopek Revizije določenih postopkov za pogojne odpuste.Organ je v zahtevo iz 8. in 9. tč. odstopil v reševanje Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, 10. tč. pa obravnaval kot zahtevo za posredovanje odgovora na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju. Posledično je organ v izpodbijani odločbi odločil o 1 - 7. tč. zahteve.V odločbi je organ ugotovil, da dokumenti iz 1., 2., 4., 5. in 7. tč. zahteve izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacij javnega značaja. Glede dokumentov iz 3. in 6. tč. pa je ugotovil, da z njimi ne razpolaga. Glede dokumentov iz 3. tč. zahteve je obrazložil, da morajo na podlagi 21. čl. Pravilnika o načinu zbiranja podatkov in vodenju zbirke podatkov o obsojencih (Uradni list RS, št. 26/02 in 86/09), zavodi za prestajanje zaporne kazni, na podlagi podatkov iz matične knjige, osebnega spisa in pomožnih evidenc zbirati statistične podatke o osebah na prestajanju kazni. Podatki se zbirajo v »obrazec IK-7« (Statistično poročilo o vseh pogojno odpuščenih s prestajanja kazni zapora po odločbi komisije v posameznem letu). V tem obrazcu se zbirajo naslednji podatki: kategorija obsojencev (prvič kaznovani, povratniki); vrsta izrečene kazni (zapor, mladoletniški zapor); višina izrečene kazni; trajanje pogojnega odpusta. Iz navedenega izhaja, da organ torej ne vodi statistike pogojno odpuščenih obsojencev po kaznivih dejanjih. Glede 6. tč. zahteve je organ ugotovil, da je prosilec zahteval podatke o uporabljenih izrednih pravnih sredstvih revizije, ko je bila zoper odločbo o pogojnem odpustu izdana pravnomočna sodba v upravnem sporu. Organ je navedel, da s temi podatki ne razpolaga. Dalje je organ ugotovil, da dokumenti iz 1., 2., 4. in 5. tč. zahteve vsebujejo številne varovane osebne podatke prosilca in drugega obsojenca. V zvezi z varstvom osebnih podatkov obsojenih oseb, je organ opozoril na poseben režim varstva, ki izhaja iz Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15; v nadaljevanju ZIKS-1). Ta taksativno določa, katere osebne podatke zavod o osebah na prestajanju zaporne kazni zbira in komu ter za kakšen namen se ti podatki lahko posredujejo. Dalje organ v odločbi ugotavlja, da se (glede na vsebino zahteve) ne da omogočiti delnega dostopa do dokumentov iz 1., 2., 4. in 5. tč. zahteve, ne da bi se ogrozila zaupnost varovanih osebnih podatkov. Prosilec je namreč postavil zahtevo tako, da je zahteval dokumente, ki se nanašajo na določeno osebo, ki jo je opredelil z imenom in priimkom. Iz sodne prakse upravnega sodišča (I U 1588/2012-20 z dne 19.2.2014), kot tudi iz prakse Informacijskega pooblaščenca (odločbe št. 090-180/2014, 090-136/2014 in 090-175/2012/17), izhaja, da če se zahteva nanaša na konkretno osebo, anonimizacija dokumenta ni mogoča. Glede dostopa do dokumenta iz 7. tč. zahteve pa je organ ugotovil, da gre za informacijo javnega značaja, ki vsebuje nevarovane osebne podatke. Ti so namreč v povezavi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev oziroma z opravljanjem javne funkcije, zato jih je na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ razkril javnosti in prosilcu do tega dokumenta omogočil dostop.Prosilec je zoper odločbo št. 090-46/2015/7 pravočasno vložil pritožbo. V pritožbi zatrjuje, da je organ pri odločanju napačno uporabil materialno pravo, s tem ko je ugotovil, da osebni podatki obsojenca, na katerega se nanašata 1. in 2. tč. zahteve, predstavljajo varovane osebne podatke. V zvezi s tem prosilec ugotavlja, da je obsojenec … javna oseba, saj je imel že v času prestajanje zaporne kazni svojo spletno stran. Prosilec v pritožbi nasprotuje tudi ugotovitvi organa, da bi anonimizacija popolnoma prekrila dokument, da ta ne bi imel več smisla za prosilca, saj meni, da bi moral imeti prosilec možnost samostojno presoditi, kdaj ima informacija javnega značaja zanj smisel in kdaj ne. Na koncu navaja, da želi, da IP ugodi njegovi pritožbi v vseh točkah njegove zahteve.IP je za razjasnitev dejanskega stanja in preveritev drugih okoliščin zadeve, zahteval od organa dodatna pojasnila in vso dokumentacijo, ki je bila predmet odločanja tega postopka. Pojasnila in dokumentacijo je IP prejel dne 17. 11. 2015. Pritožba ni utemeljenaIP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec se pritožuje glede vseh točk zahteve. IP ugotavlja, da ima prosilec pravovarstveni interes zgolj v delu, v katerem mu je bil dostop zavrnjen (1 – 6. tč. zahteve). Organ je prosilcu omogočil seznanitev z odločbo št. 012-6/2012/11 z dne 11. 10. 2013, ki izkazuje sestavo komisije - kdaj je bila Komisija v tej sestavi formirana, kateri so (poimensko) člani Komisije za pogojne odpuste, ter katere funkcije opravljajo (7. tč. zahteve). Ker je organ prosilcu v tem delu omogočil dostop, se IP ne more spuščati v presojo zakonitosti ugodilnega dela odločbe.Glede 8. in 9. tč. zahteve IP ugotavlja, da je bila zadeva odstopljena v reševanje Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, zato organ v tem delu z izpodbijano odločbo ni odločil. Posledično se IP do tega dela zahtevane dokumentacije ne opredeljuje. Vprašanje, ki ga je prosilec zastavil organu v 10. tč. zahteve, pa je organ obravnaval na podlagi 18. čl. Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13), zato tudi 8., 9. in 10. tč zahteve niso predmet tega postopka.V nadaljevanju se obrazložitev nanaša na zahtevane dokumente v 1. - 6. točki zahteve.1. Obstoj zahtevanih dokumentovZDIJZ uvaja načelo prostega dostopa, ki omogoča vsakomur dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja. Na podlagi 1. odst. 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: 1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, 2. organ mora z njo razpolagati, in 3. nahajati se mora v materializirani obliki. V konkretnem primeru je organ zavrnil dostop do dokumentov iz 3. in 6. tč. zahteve, ker je ugotovil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. V 3. tč. je prosilec zahteval vse dokumente, ki vsebujejo podatke, koliko obsojencem, ki so bili kaznovani zaradi pedofilije, se je podelil pogojni odpust in na koliko odstotkov prestane kazni se je to zgodilo. V zvezi s tem pa še dokumente, ki vsebujejo podatke, glede obsojencev, ki so bili kaznovani glede pedofilije, v letih 2000 do danes. Glede dokumentov iz 3. tč. zahteve je organ pojasnil, da se na podlagi 21. čl. Pravilnika o načinu zbiranja podatkov in vodenju zbirke podatkov o obsojencih (Uradni list RS, št. 26/02 in 86/09) zbirajo statistični podatki o osebah na prestajanju zaporne kazni. Organ podatke zbira v obrazec IK-7 (Statistično poročilo o vseh pogojno odpuščenih s prestajanja kazni zapora po odločbi komisije v posameznem letu). V tem obrazcu se zbirajo naslednji podatki: kategorija obsojencev (prvič kaznovani, povratniki); vrsta izrečene kazni (zapor, mladoletniški zapor); višina izrečene kazni; trajanje pogojnega odpusta. Organ ob tem pojasnjuje, da ne vodi statistike pogojno odpuščenih obsojencev po kaznivih dejanjih. IP glede na obrazložitev organa sledi navedbam organa in ugotavlja, da organ ne razpolaga s statističnimi podatki, ki jih je zahteval prosilec v 3. tč. svoje zahteve. V 6. tč. zahteve je prosilec zahteval vse dokumente revizij postopkov za pogojne odpuste - od leta 2000 dalje. Organ je ugotovil, da je v tej točki zahteve prosilec zahteval podatke o uporabljenih izrednih pravnih sredstvih revizije, ko je bila zoper odločbo o pogojnem odpustu izdana pravnomočna sodba v upravnem sporu. V obrazložitvi organ navede, da s temi podatki ne razpolaga. Na dodatno poizvedbo IP je organ v zvezi s tem pojasnil, da postopki izrednih pravnih sredstev revizij na podlagi 83. do 95. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US in 109/12; ZUS-1), v zahtevanem obdobju niso bili sproženi. IP sledi prepričljivemu pojasnilu organa in ugotavlja, da organ ne razpolaga s kakršnimikoli dokumenti v zvezi z vloženimi revizijami zoper pravnomočne sodbe upravnega sodišča o zakonitostih dokončnih odločb o pogojnih odpustih, ker te v obdobju od 1. 1. 2000 niso bile sprožene.IP zaključuje, da organ ne razpolaga z dokumenti iz 3. in 6. tč. zahteve, zato je na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP v tem delu zavrnil pritožbo, kot izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.Glede preostalih točk zahteve (1., 2., 4. in 5.) pa ni sporno, da izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Organ je dostop do teh dokumentov zavrnil, ker je ugotovil, da vsebujejo varovane osebne podatke, zato je IP pravilno uporabo materialnega prava v konkretnem primeru presojal v nadaljevanju. 2. Glede izjeme varstva osebnih podatkovNa podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) v 6. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.V konkretnem primeru zahtevani dokumenti v 1., 2., 4. in 5. tč. zahteve vsebujejo mnogo osebnih podatkov. Iz zahtevanih dokumentov izhajajo osebni podatki (tudi občutljivi osebni podatki) obsojenih oseb, žrtev kaznivih dejanj ter imena in priimki članov komisije za pogojne odpuste. Prosilec ugovarja ugotovitvi organa, da iz zahtevanih dokumentov izhajajo tudi osebni podatki žrtev kaznivih dejanj. IP je po pregledu dokumentacije ugotovil, da je ZPKZ Dob ob odstopu prošnje za pogojni odpust obsojenca … v skladu s 127. čl. Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 102/00, 127/06, 112/07, 62/08, 76/08 – ZIKS-1C, 19/09, 86/09, 109/12 – ZIKS-1E in 51/13; v nadaljevanju Pravilnik), posredoval tudi poročilo o obsojencu. Po 1. odst. 127. čl. Pravilnika poročilo vsebuje obsojenčeve osebne podatke, podatke o kaznivem dejanju in kazni, o njegovem odnosu do žrtve kaznivega dejanja oziroma povrnitvi škode, o obsojenčevem obnašanju in vedenjskih ter osebnostnih spremembah med prestajanjem kazni, o njegovem zdravstvenem stanju, o obsojenčevi družini in njenih socialnih razmerah ter podatke o zagotavljanju pogojev za življenje na prostosti, kakor tudi podatke, v kakšni fazi so morebitni drugi uvedeni kazenski postopki ali postopki o prekršku, ter podatke iz kazenske evidence, ki so določeni v tretjem odstavku 250.a člena zakona, in evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških. Organ je torej pravilno ugotovil, da zahtevi dokumenti vsebujejo tudi občutljive osebne podatke žrtev kaznivih dejanj.Razkritje osebnih podatkov prosilcu v postopku po ZDIJZ predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov, pa mora v skladu z 8. členom ZVOP-1 obstajati ustrezna pravna podlaga. ZVOP-1 kot temeljno pravilo obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) določa, da je obdelava dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev (9. člen ZVOP-1). IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ne obstaja pravna podlaga, ki bi dopuščala razkritje osebnih podatkov obsojenih oseb in žrtev kaznivih dejanj prosilcem po ZDIJZ. Prosilec navaja, da obsojenec … ne more pričakovati zasebnosti, saj gre za javno osebo, ki je imela že v času prestajanja zaporne kazni svojo spletno stran. V zvezi s tem IP poudarja, da mora v skladu z ZVOP-1 za razkritje osebnih podatkov obstajati ustrezna pravna podlaga. Dejstvo, da je posameznik relativno prepoznaven za svojo okolico in da je na svoji spletni strani sam objavljal določene svoje osebne podatke, pa po presoji IP ne predstavlja pravne (zakonske) podlage za razkritje osebnih podatkov javnosti v smislu 9. čl. ZVOP-1. IP še ugotavlja, da je organ pravilno ugotovil, da iz zahtevanih dokumentov med drugim izhajajo tudi občutljivi osebni podatki, za katere ZVOP-1 predvideva posebno varstvo v 13. čl. Prav tako organ pravilno opozarja na področno ureditev varstva osebnih podatkov obsojenih oseb, ki izhaja iz ZIKS-1. Ta ureditev namreč predvideva (1) katere osebne podatke lahko zavod za izvrševanje kazenskih sankcij o obsojencih zbira in (2) za kakšen namen jih zavod lahko uporabi. Slednje kaže na poseben režim varstva osebnih podatkov obsojenih oseb, do katerih je mogoče dostopati zgolj v okviru omejitev, ki jih določa področna zakonodaja. IP ugotavlja, da navedeno nedvomno kaže na to, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti.3. Glede delnega dostopaOrgan je dostop do zahtevane dokumentacije v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da delni dostop do zahtevanih dokumentov glede na opredelitev zahteve prosilca ni mogoč. Prosilec je namreč v 1. in 2. tč. zahteve zahteval dokumente v zvezi z obsojencem … , v 4. in 5. tč. zahteve pa v zvezi z njim samim. IP je zato v nadaljevanju presojal, ali je organ pravilno odločil, da anonimizacija zahtevanih dokumentov v konkretnem primeru ni mogoča.Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).IP je po pregledu dokumentov ugotovil, da se zahtevana dokumentacija iz 1., 2., 4., in 5. tč zahteve nanaša na prošnje za pogoji odpust; odstope prošenj za pogojni odpust s predlogom za pripravo poročila v skladu s 127. čl. Pravilnika; odločbe o pogojnem odpustu; vročilnice odločb; poročila in mnenja zavoda za prestajanje zaporne kazni v skladu s 127. čl. Pravilnika; odločitve komisije za pogojne odpuste, sprejete na seji. Iz vseh zahtevanih dokumentov prepleteno izhajajo osebni podatki obsojencev in žrtve kaznivih dejanj, ki jih ni dopustno razkriti javnosti (glej 2. tč. obrazložitve te odločbe). Ker je v konkretnem primeru prosilec zahtevo oblikoval tako, da je zahteval dokumente v zvezi s točno določenima osebama, varovane osebne podatke predstavljajo tudi vsi drugi podatki iz zahtevanih dokumentov, ki sami po sebi sicer ne kažejo posameznike. Opozoriti je treba, da v skladu z 2. točko 6. člena ZVOP-1 posameznik ni le določena, ampak tudi določljiva fizična oseba, torej oseba, ki se jo da identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora oziroma, če identifikacija ne zahteva veliko časa. Tako na primer odločba o pogojnem izpustu vsebuje poleg podatkov o imenu in priimku obsojenca še podatke o tem, ali se prošnji ugodi ali ne, dolžini kazni, ki jo je izreklo sodišče, dan odločanja o pogojnem odpustu, itd. Vsi navedeni podatki pa v povezavi z imenom in priimkom, ki je opredeljeno že v zahtevi prosilca, predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti. Z razkritjem zahtevanih dokumentov bi bila torej ogrožena njihova zaupnost, ker bi bilo v nasprotju z ureditvijo varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014.Na podlagi zgoraj navedenega je IP sledil odločitvi organa in v skladu s 1. odst. 248. čl. ZUP odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodil: |
|
|
| Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
|
| asistent Informacijskega pooblaščenca |
|
|