Prosilec - Mestna občina Ptuj
+ -Številka: 090-258/2015
Kategorije: Osebni podatek, Test interesa javnosti
POVZETEK:Predmet pritožbenega postopka je bila odločitev organa, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zbira pobud na občinski prostorski načrt organa v delu, ki se nanaša razkritje pobudnikov oziroma na osebne podatke pobudnikov (ime, priimek, naslov). Po mnenju IP pritožbeni ugovor prosilca, da zavrnitev dostopa do osebnih podatkov pobudnikov ni utemeljena zato, ker gre za podatke, ki so javno dostopni že v zemljiški knjigi, ni utemeljen, saj je treba pri nadaljnji obdelavi osebnih podatkov, četudi pridobljenih iz javnih virov (npr. iz zemljiške knjige), še vedno izhajati iz namena, zaradi česar so bili osebni podatki zbrani oziroma določeni za javne – sklepanje, da postane osebni podatek s tem, ko je bil enkrat z določenim namenom javno objavljen, javno dostopen tudi v vseh drugih dokumentih, ki vsebujejo ta isti podatek, je zmotno in v nasprotju z ZVOP–1. Ker torej ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje osebnih podatkov pobudnikov v konkretnem primeru dopustno, osebni podatki pobudnikov, četudi so javno objavljeni v zemljiški knjigi, predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja zavrne. Prav tako IP ni našel razlogov, zaradi katerih bi bil javni interes za razkritje močnejši od javnega interesa oziroma interesa pobudnikov za omejitev dostopa do njihovih osebnih podatkov, zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena. IP je še ugotovil, da ni podana niti izjema od izjeme po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, oziroma da ni razvidno, da bi pri osebnih podatkih pobudnikov šlo za podatke, povezane s porabo javnih sredstev oziroma z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev. Ker je IP ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-258/2015/2Datum: 30. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A;), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 9. 2015, zoper odločbo Mestne občine Ptuj, Občinske uprave, Mestni trg 1, 2250 Ptuj (v nadaljevanju organ), št. 090-10/2015 z dne 15. 9. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 28. 9. 2015 zoper odločbo Mestne občine Ptuj, Občinske uprave, št. 090-10/2015 z dne 15. 9. 2015, se zavrne.2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Iz spisne dokumentacije je razvidno, da je prosilec z zahtevo z dne 7. 7. 2015 zahteval pregled vseh pobud fizičnih in pravnih oseb od leta 2002, oziroma podatke, katere pobude so bile sprejete in katere zavrnjene – argumentirano, z zapisniki, kdaj in kdo jih je obravnaval, ter mnenja nosilcev priprav občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) na lokalnem in državnem nivoju.Organ je na podlagi drugega odstavka 24. člena ZDIJZ, iz razloga obsežnega gradiva zahtevanih dokumentov, izdal sklep o podaljšanju roka za odločitev za največ 30 delovnih dni, in sicer do 15. 9. 2015.V skladu z dogovorom na skupnem sestanku organa in prosilca 17. 8. 2015 je prosilec 21. 8. 2015 dopolnil svojo vlogo in z njo zahteval naslednje dokumente oziroma informacije:– sklep župana (o začetku postopka priprave OPN organa),– informacije, koliko pobud je bilo vloženih v času od zadnjega sprejema prostorskega plana na območju k. o. 388 Rogoznica, kdo jih je vložil, za katera območja, koliko od teh in komu je bilo ugodno rešenih, in dokumentacijo, kdaj, kdo, na kakšen način in po katerih kriterijih je obravnaval pobude, vključno s parc. št. 398/42, če gre za osebe z javnimi pooblastili, ime in priimek;– dokument o tem, kateri podatki so bili poslani družbi URBIS, d. o. o. (v nadaljevanju družba URBIS), kot predlog za izdelavo OPN, oziroma ali so ji bile posredovane vse podane pobude in katera mapna kopija;– kdaj in na kakšen način je organ obveščal javnost o pripravi prostorskih aktov;– kakšni so podatki o prostih zemljiščih, ki jih organ omenja v dopisu z dne 11. 6. 2015, za Rogoznico in Žabjak,– s kakšno argumentacijo in koliko zemljišč je bilo v pripravljenem OPN organa zajeto v območje, predvideno za pozidavo, glede na navedbo iz prejšnje alineje,– ali so osebe, ki pripravljajo gradivo za izdelavo OPN, pooblaščene za odločanje glede danih pobud in kakšna je njihova odgovornost, če določene umestitve ali zavrnitve niso v skladu s postopkom priprave OPN, kot to določa zakon, če na podlagi zavajajočih ali nepravih okoliščin ne izražajo dejanskega stanja.Z odločbo, št. 090-10/2015 z dne 15. 9. 2015, ki je predmet tega pritožbenega postopka (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je organ dostop do zahtevanih dokumentov, ki se nanašajo na vprašanje: Kdo je vložil pobude za spremembo občinskega prostorskega načrta na območju k. o. Rogoznica? zavrnil zaradi obstoja izjeme v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ – osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (1. točka izreka). Zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na vprašanje: Komu so bile ugodno rešene pobude za pripravo občinskega prostorskega načrta?, je zaradi neobstoja dokumentov v celoti zavrnil (2. točka izreka). Odločil je tudi, da posebni stroški v postopku niso nastali (3. točka izreka).V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ ugotavlja, da razpolaga z naslednjimi dokumenti (razvidni so tudi na zgoščenki, ki je priloga izpodbijani odločbi), ki jih zahteva prosilec in ki ne vsebujejo nobene izjeme v skladu s 6. členom ZDIJZ oziroma informacija javnega značaja ni zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico:– original Sklepa o začetku postopka priprave občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj, št. 350-1/2008 z dne 31. 3. 2008,– uradna objava v prejšnji alineji navedenega sklepa župana v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 4/08 z dne 28. 4. 2008,– e-pošta z dne 1. 12. 2010, s katero je bil družbi URBIS poslan zbir pobud za pripravo OPN organa,– zbir pobud za pripravo OPN organa, št. 350-1/2008 z dne 1. 12. 2010 (od pobude št. 1 do 997).Sklicuje se na šesti odstavek 47. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljevanju ZPNačrt), po katerem morajo biti v primeru, kadar so izražene razvojne potrebe drugih oseb iz prvega odstavka tega člena podane v obliki pobude po spremembi namenske rabe zemljišč, te ustrezno utemeljene, občina pa jih pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta upošteva le, če izpolnjujejo pogoje glede skladnosti s cilji prostorskega razvoja občine, upoštevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo. Ugotavlja, da dokumenti, ki se nanašajo na vprašanje o subjektih vloženih pobud, vsebujejo varovane osebne podatke, in sicer imena in priimke posameznikov (pobudnika oziroma lastnika zemljišča), ki dajejo pobudo za spremembo OPN, in naslov stalnega prebivališča (v nadaljevanju osebni podatki pobudnikov), zato gre za izjemo po 6. členu ZDIJZ in je zahtevo v tem delu zavrnil.V zvezi z vprašanjem, komu so bile pobude ugodno rešene, pa je organ ugotovil, da ne razpolaga s takšno evidenco oziroma dokumentom, saj v postopku priprave in sprejema OPN ne vodi poimenske evidence, komu so bile pobude ugodno rešene. Ker tako ni izpolnjen »kriterij materializirane oblike« oziroma niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena tega zakona, ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal, zato je zahtevo tudi v tem delu zavrnil. Organ še navaja, da bodo odgovori na vprašanja in dodatna pojasnila prosilcu poslani s posebnim dopisom.Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 28. 9. 2015, v kateri navaja, da zavrnitev dostopa do podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni utemeljena, ker gre izključno za podatke iz pobud, ki vsebujejo le tiste podatke, ki jih vsebuje tudi zemljiška knjiga, ki pa je javna. Prav tako se sklicuje na 1. točko drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi podatki razkrili povezanost lokalne politike med posamezniki in klientelo ter nepravilnosti postopkov in relacije med nosilci javnih funkcij in vplivom na postopke priprave OPN.Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi, ter jo odstopil IP.Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Med strankama ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevana dokumentacija izvira iz delovnega področja organa. Prav tako očitno ni sporno, da organ ne razpolaga z dokumentacijo o tem, komu so bile pobude ugodno rešene (2. točka izreka izpodbijane odločbe), saj se prosilec smiselno pritožuje le zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ prosilcu zavrnil dostop do zbira pobud na OPN organa le v delu, ki se nanaša na osebne podatke pobudnikov, oziroma za katerega je ugotovil obstoj ovir po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in v tem obsegu je IP pritožbo tudi obravnaval.Prvenstveni pritožbeni ugovor prosilca, da zavrnitev dostopa do osebnih podatkov pobudnikov iz razloga 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni utemeljena zato, ker gre za podatke, ki so javno dostopni že v zemljiški knjigi (op. IP: pri vsaki pobudi je namreč navedena zadevna parc. št.), ni utemeljen.Na podlagi 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list, RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09 in 25/11; v nadaljevanju ZZK–1) je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninam (prvi odstavek); sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin (drugi odstavek), glavna knjiga pa je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo (tretji odstavek). V skladu s prvim odstavkom 4. člena ZZK–1 so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni, v prvem odstavku 195. člena pa je posebej določeno, da so vsi podatki v glavni knjigi zemljiške knjige (kamor se vpisujejo tudi podatki o lastnikih nepremičnin) javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige.Vendar je treba upoštevati tudi 16. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – ZVOP–1-UPB1; v nadaljevanju ZVOP–1), po katerem se lahko osebni podatki zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače, kot tudi 83. člen ZVOP–1, ki določa, da se lahko osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom, uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani, ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen ali določljiv. ZVOP–1 je namreč namenjen prav preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov ter pomeni konkretizacijo 38. člena Ustave Republike Slovenije, ki posebej v prvem odstavku zagotavlja varstvo osebnih podatkov in prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, v drugem odstavku pa določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakona.Torej je treba pri nadaljnji obdelavi osebnih podatkov, četudi pridobljenih iz javnih virov (npr. iz zemljiške knjige), še vedno izhajati iz namena, zaradi česar so bili osebni podatki zbrani oziroma določeni za javne. Sklepanje, da postane osebni podatek s tem, ko je bil enkrat z določenim namenom javno objavljen, javno dostopen tudi v vseh drugih dokumentih, ki vsebujejo ta isti podatek, je tako zmotno in v nasprotju z ZVOP–1.Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi, št. U-I-I98/11-17 z dne 26. 9. 2012 (objavljena v Uradnem listu RS, št. 79/12) navaja, da dejstvo, da je določen osebni podatek z objavo v neki evidenci že postal dostopen javnosti, ne pomeni, da je s tem izgubil naravo osebnega podatka in da je odtlej dopustna vsakršna nadaljnja obdelava takega podatka, oziroma da to, da je podatek o lastniku javno dostopen v zemljiški knjigi, sicer pomeni, da ga sme vsakdo pridobiti in uporabljati skladno z namenom, zaradi katerega je javno dostopen, ne spreminja pa njegove narave – ko gre za javno dostopne osebne podatke, je treba pri vsakokratnem načinu njihove obdelave izhajati iz namena, zaradi katerega so bili ti podatki določeni za javne, ker namen zarisuje meje dopustne obdelave, saj bi drugače pomenilo, da je ustavna zahteva po uzakonitvi namena obdelave osebnega podatka sama sebi namen, saj uzakonjeni namen javne objave ne bi več začrtoval meje dopustne uporabe teh podatkov (17. točka odločbe). Navaja tudi, da je namen javnosti podatkov o lastnikih po ZZK–1 seznanitev vsakogar s podatkom o tem, kdo je lastnik posamezne nepremičnine, ker je to bistveno za varnost pravnega prometa in za pravno varnost stvarnopravnih razmerij na nepremičninah nasploh (22. točka odločbe). IP še pojasnjuje, da so bile na podlagi navedene odločbe razveljavljene določbe (prvi in drugi odstavek 114. člena) Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US in 79/12 – odl. US; v nadaljevanju ZEN) v delu, ki so se nanašale na javnost podatkov o lastniku (ime in priimek, naslov stalnega prebivališča ter letnica rojstva) v zemljiškem katastru in katastru stavb[1], kot sicer temeljni nepremičninski evidenci o parcelah in stavbah oziroma njihovih delih, ker namen, zaradi katerega so bili podatki o lastnikih v teh dveh katastrih javno dostopni, ni bil določen z zakonom.Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ prekril imena in priimke ter naslove posameznikov – pobudnikov, ki po definiciji iz 1. in 2. točke 6. člena ZVOP–1 nedvomno predstavljajo osebne podatke, saj ti podatki tako individualizirajo posameznika, da je njegova identiteta praviloma natančno določljiva.ZVOP–1 v 1. točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je po 2. točki tega člena posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek (fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa).Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (t. i. varovani osebni podatki).Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po ZVOP–1[2], je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP–1. Na podlagi 8. člena ZVOP–1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek); namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek). ZVOP–1 v 9. členu ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor glede na 22. točko 6. člena ZVOP–1 spada tudi organ), pri čemer po prvem odstavku 9. člena ZVOP–1 velja splošno pravilo[3], da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.Iz 47. člena ZPNačrt, ki med drugim ureja tudi vlaganje pobud pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta, na kar se nanaša tudi prosilčeva zahteva, ni razvidna nobena pravna podlaga, ki bi omogočala javno razkritje osebnih podatkov pobudnikov, oziroma takšne podlage ni najti niti v drugih določbah tega (ali drugega) zakona, prav tako pa je ne navaja niti prosilec. Razkritje oziroma obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju, brez ustrezne podlage v zakonu, pa torej praviloma pomeni kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP–1.Ker torej ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje osebnih podatkov pobudnikov v konkretnem primeru dopustno, osebni podatki pobudnikov, četudi so javno objavljeni v zemljiški knjigi, glede na vse prej navedeno, predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja zavrne.IP pa ne more upoštevati niti drugega pritožbenega ugovora oziroma utemeljevanja razkritja osebnih podatkov pobudnikov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v izrecno določenih primerih, naštetih v prvi do peti alineji tega odstavka (npr. določeni tajni, davčni idr. podatki). Prosilec pri tem sicer očitno napačno navaja 1. točko tega odstavka, saj je le-ta ne vsebuje, oziroma vsebuje prvo alinejo, ki pa se nanaša na izjemo tajnih podatkov, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre (niti ne gre za nobeno drugo izjemo iz omenjenih alinej).Sklicevanje prosilca na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ je namreč zelo pavšalno, brez konkretne in dejanske utemeljitve, ki je bistvena pri sami izvedbi testa javnega interesa po tej določbi. Prosilec zgolj na hipotetični ravni navaja domneve o nepravilnostih postopkov priprave OPN oziroma splošne domneve o povezanosti lokalne politike med posamezniki in nepojasnjeno „klientelo“ ter le omenja relacije med nosilci javnih funkcij in vplivom na postopke priprave OPN, ne da bi jih natančneje in prepričljivo utemeljil. Tako sploh ni razvidno, katera bi bila javna korist, ki bi lahko upravičila poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov, in v čem bi koristi razkritja presegle težo posega v to pravico. Prav tako je treba upoštevati, da bi razkritje zahtevanih osebnih podatkov nesorazmerno poseglo v pravice vseh pobudnikov, torej ne samo določenih oziroma tistih, v zvezi s katerimi prosilec domneva nepravilnosti, ampak tudi tistih, pri katerih ne gre za domnevno sporne povezave. IP še pripominja, da je po mnenju Upravnega sodišča Republike Slovenije javni interes glede razkritja podan (le) v primeru, če so ogrožene take vrednote, kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi ipd. (npr. sodba št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011 – 8. stran, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012 – 13. točka).Pri tehtanju med pravico javnosti do zahtevanih informacij na eni strani ter varstva osebnih podatkov pobudnikov na drugi strani IP tako ni našel razlogov za upravičen poseg v to ustavno varstvo posameznikove zasebnosti, torej da bi bil javni interes za razkritje močnejši od javnega interesa oziroma interesa pobudnikov za omejitev dostopa do njihovih osebnih podatkov, zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.IP še ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni podana niti izjema od izjeme po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, oziroma njegovi prvi alineji[4], saj ni razvidno, da bi pri osebnih podatkih pobudnikov šlo za podatke, povezane s porabo javnih sredstev oziroma z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev.Ker IP ni ugotovil nobenih kršitev materialnega zakona ali bistvenih kršitev postopka, do katerih bi prišlo v postopku po ZDIJZ na prvi stopnji, ki bi jih moral upoštevati po uradni dolžnosti, pritožba pa je neutemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca |
|
[1] Ustavno sodišče Republike Slovenije je na podlagi odločbe, št. U-I-464/06-13 z dne 5. 7. 2007, predhodno razveljavilo določbo ZEN o javnosti podatkov o lastniku tudi glede registra nepremičnin in to enako iz razloga, ker namen uporabe osebnih podatkov ni bil določen z zakonom oziroma ker je določitev javnosti teh podatkov omogočala njihovo uporabo za kakršen koli namen, kar pa je samo po sebi neskladno z drugim odstavkom 38. člena Ustave Republike Slovenije.
[2] Po 3. točki 6. člena ZVOP–1 pomeni obdelava osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani, ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov, ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).
[3] V drugem, tretjem in četrtem odstavku 9. člena ZVOP–1 so sicer navedene tudi nekatere izjeme od navedenega splošnega pravila za obdelavo (obdelava podatkov pri nosilcih javnih pooblastil, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil; za potrebe sklenitve ali izpolnjevanja pogodbe; v primeru nujnosti za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja).
[4] Druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se nanaša na podatke glede emisij v okolje, odpadkov itd., za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.