Prosilec - Občina Cerklej na Gorenjskem
+ -Številka: 090-251/2015
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je v obliki fotokopij zahteval predlog 73 za parcelno številko 361/1 k.o. Češnjevek. Organ je izdal odločbo, s katero je prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjeme varovanih osebnih podatkov. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, zato je prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov. ODLOČBA:Številka: 090-251/2015/4Datum: 27. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi prvega in tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H), o pritožbi ……………………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju organ), št. 090-06/2015-02 z dne 8. 9. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi se delno ugodi in se odločba Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 090-06/2015-02 z dne 8. 9. 2015, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopij posredovati naslednje dokumente:- pobudo za spremembo namembnosti zemljišča, šifra zadeve organa 35003-07/2005-25;- pripombo na javno razgrnitev dne 28. 6. 2006, šifra zadeve organa 35003-01/2005-81;- pripombo na javno razgrnitev prostorskega načrta dne 15. 2. 2008, šifra zadeve organa 3504-02/2007-14;- pripombo na javno razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN Občine Cerklje na Gorenjskem in OP za OPN Občine Cerklje na Gorenjskem, šifra zadeve organa 3500-02/2006-81;- dopis organa št. 3500-02/2006-185 z dne 30. 8. 2011,pri čemer je organ na vseh navedenih dokumentih dolžan prekriti naslednje osebne podatke: ime, priimek ter podpis osebe, ki je vložila navedene pobude in pripombe oziroma je prejemnica dopisa organa.2. Pritožba prosilca se zavrne glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 16. 7. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je v obliki fotokopij zahteval predlog 73 za parcelno številko 361/1 k.o. Češnjevek.Organ je dne 8. 9. 2015 izdal odločbo št. 090-06/2015-02, s katero je prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjeme varovanih osebnih podatkov. Prosilec je zoper odločbo organa dne 15. 9. 2015 pravočasno vložil pritožbo, v kateri navaja, da mu mora organ posredovati dokumente s »pobrisanimi« osebnimi podatki. Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 29. 9. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pritožba je delno utemeljena.V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Bistvene kršitve pravil postopkaIP primarno ugotavlja, da organ v zavrnilni odločbi ni navedel oz. ni konkretno opredelil posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegovega odločanja. Organu morajo biti njegovi lastni dokumenti znani, zato se od njega pri presoji zahteve po ZDIJZ pričakuje, da je določen v smislu, katere dokumente je v okviru postavljene zahteve obravnaval. Če se pri zavrnitvi dostopa sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov (kot v konkretnem primeru), pa mora tudi določno navesti, v katerih dokumentih in kateri so tisti varovani osebni podatki, zaradi katerih je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov. Čeprav šesti odstavek 213. člena ZUP določa, da mora biti izrek kratek in določen, kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. IP ob tem ugotavlja, da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, kateri dokumenti oziroma osebni podatki so bili predmet presoje. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in predvsem določen. V konkretnem primeru pa izrek izpodbijane odločbe ni takšen, kar ni v skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugi odstavek 237. člen ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba ni zakonita. Tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, kateri konkretni dokumenti so bili predmet presoje in zakaj predstavljajo izjemo v skladu z 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje organ v odločbi. V skladu z 214. členom ZUP mora vsebina obrazložitve odločbe med drugim vsebovati razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Organ se ni opredelil do nobenega izmed zahtevanih pogojev za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zgolj pavšalno je navedel, da je podana navedena izjema. Takšne odločbe zato tudi z vidika obrazložitve ni mogoče preizkusiti, saj je obrazložitev izpodbijane odločbe ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka drugi odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato potrebno odpraviti.Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično v pritožbenem postopku odpravil sam v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP, saj z dokumenti, ki so predmet zahteve in pritožbe prosilca, že razpolaga, organ jih je IP posredoval od odstopu pritožbe dne 29. 9. 2015.IP ugotavlja, da so predmet presoje v konkretnem pritožbenem postopku naslednji dokumenti:- pobuda za spremembo namembnosti zemljišča, šifra zadeve organa 35003-07/2005-25,- pripomba na javno razgrnitev dne 28. 6. 2006, šifra zadeve organa 35003-01/2005-81,- pripomba na javno razgrnitev prostorskega načrta dne 15. 2. 2008, šifra zadeve organa 3504-02/2007-14,- pripomba na javno razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN Občine Cerklje na Gorenjskem in OP za OPN Občine Cerklje na Gorenjskem, šifra zadeve organa 3500-02/2006-81,- dopis organa št. 3500-02/2006-185 z dne 30. 8. 2011.IP je v nadaljevanju presojal, ali zgoraj navedeni dokumenti, ustrezajo informaciji javnega značaja, kot jo opredeljuje ZDIJZ in ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima namreč do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon. O izjemi varstva osebnih podatkov3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. IP ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku, v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, vsebujejo naslednje osebne podatke: - ime, priimek in podpis osebe, ki je poslala pobudo oziroma pripombe in je naslovnica dopisa št. 3500-02/2006-185 z dne 30. 8. 2011,- ime in priimek župana ter referenta organa, ki je pripravil dopis št. 3500-02/2006-185 z dne 30. 8. 2011 (župan je javni funkcionar, referent je javni uslužbenec).IP pojasnjuje, da razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi organ, dopustna, če tako določa zakon.Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.Na tem mestu IP opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.Izhajajoč iz navedenega IP zaključuje, da pri imenu in priimku župana in imenu in priimku referenta ne gre za varovane osebne podatke, ker je razkritje dopustno na podlagi navedene določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonske podlage za razkritje osebnih podatkov osebe, ki je organu posredovala predloge in pobude (navedene zgoraj) pa IP ni našel, zato ime, priimek in podpis (iz katerega sta jasno razvidna ime in priimek) te osebe predstavljata varovan osebni podatek in ju je organ dolžan prekriti, v skladu s prvo točko izreka te odločbe.IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo ter storil bistvene kršitve postopka, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe. IP je pritožbo prosilca v delu, v katerem je v posredovanih dokumentih organ dolžan prekriti varovane osebne podatke, kot neutemeljeno, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščenca Informacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka