Prosilec - UKC Ljubljana

Datum: 02.11.2015
Številka: 090-250/2015
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:Organ je prosilcu dovolil delni dostop do zahtevanih dokumentov z odločbo, zoper katero je prosilec vložil pritožbo. IP je odločbo na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju upoštevati določbe ZDIJZ ter določbe 213, 214. člena ZUP in 44. člena ZUP. V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje. Če bo organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ, se mora konkretno opredeliti, za katero zakonsko izjemo od prostega dostopa gre in to tudi podrobno utemeljiti. V primeru obstoja katere od izjem mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. Organ mora v ponovnem postopku upoštevati tudi določbe ZUP glede udeležbe stranke z nasprotnim interesom.ODLOČBA:Številka: 090-250/2015/2Datum: 3. 11. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14 in 19/15 – Odl US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, št. 01-317/1-15 z dne 9. 9. 2015 (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožbi prosilca z dne 19. 9. 2015 se ugodi in se odločba Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana št. 01-317/1-15 z dne 9. 9. 2015 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 6. 8. 2015 zahteval, da mu organ posreduje vse pogodbe za postavitev samopostrežnih avtomatov, katere je imel organ sklenjene s podjetjem SERVIS SVEŽINA d.o.o. iz Logatca. Po njegovih navedbah je bilo podjetje prodano 31. 12. 2013, zato ga zanima, kaj se je s temi avtomati zgodilo in kdo je prevzel te lokacije. Prav tako je prosilec zahteval tudi fotokopije razpisa za lokacije, na katerih je imelo navedeno podjetje postavljene avtomate. Organ je z odločbo št. 01-317/1-15 z dne 9. 9. 2015 odobril prosilcu delni dostop do zahtevanih informacij, in sicer do pogodb, sklenjenih z družbo SERVIS SVEŽINA d.o.o., Logatec, in do obvestila o »ne-podaljšanju« pogodbe za samopostrežne avtomate z dne 1. 6. 2012, ter zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje razpisa za lokacije, na katerih je imelo navedeno podjetje postavljene avtomate. V obrazložitvi odločbe je organ med drugim navedel:- da je za zahtevane informacije izpolnjen prvi pogoj, in to je, da informacije izvirajo iz delovnega področja organa;- da sta druga dva kriterija za obstoj informacije javnega značaja (razpolaganje z informacijo in obstoj informacije v materializirani obliki) izpolnjena le pri pogodbah za postavitev samopostrežnih avtomatov, sklenjenih s podjetjem SERVIS SVEŽINA d.o.o., ter pri informacijah o tem, kdo je prevzel lokacije po prodaji podjetja SERVIS SVEŽINA d.o.o. 31. 12. 2013, in kaj se je zgodilo s temi avtomati; zato je v tem delu organ ugodil prosilcu;- da je organ z zahtevo prosilca seznanil družbo AUTOMATIC SERVIS d.o.o., Ljubljana, 20. 8. 2015, z odločitvijo v predmetni zadevi pa 28. 8. 2015;- z razpisi za lokacije, na katerih je imelo podjetje SERVIS SVEŽINA d.o.o. postavljene avtomate, organ ne razpolaga in se prav tako ne nahajajo v materializirani obliki (ne obstajajo), zato organ iz tega razloga zavrača zahtevo prosilca v tem delu.Prosilec je zoper predmetno odločbo organa 19. 9. 2015 vložil pritožbo, iz katere izhaja, da je prejel pritožbo organa, v kateri mu organ posreduje samo delne informacije o samopostrežnih avtomatih v organu. In ker je odločba po mnenju prosilca napisana površno, postavlja prosilec v pritožbi nadaljnja vprašanja v zvezi s pogodbami organa z družbama AUTOMATIC SERVIS d.o.o. in Delikomat d.o.o..Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo prosilca je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom št. 01-317/4-15 z dne 24. 9. 2015 poslal v odločanje IP. Dopisu je organ priložil elektronsko sporočilo prosilca z dne 1. 7. 2015, odgovor organa v elektronski obliki z dne 13. 7. 2015, zahtevo prosilca v elektronski obliki z dne 6. 8. 2015, elektronsko sporočilo organa z dne 19. 9. 2015, pritožbo prosilca v elektronski obliki z dne 19. 9. 2015, odločbo organa št. 01-317/1-15 z dne 9. 9. 2015, kopijo vročilnice odločbe, pogodbo o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov št. 01-1186/09, pogodbo o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov št. 01-624/10, aneks št. 1 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov št. 01-624/10 s prilogo, aneks št. 5 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov z dne 18. 4. 2014 s prekritimi podatki od drugega odstavka 1. člena do vključno 4. člena, obvestilo organa družbi SERVIS SVEŽINA d.o.o. o »ne-podaljšanju« pogodbe z dne 1. 6. 2012.Pritožba je utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa, s katero je organ zahtevo delno zavrnil, v celoti, ker so mu bile posredovane samo delne informacije in ker je napisana površno.2. Informacija javnega značajaZDIJZ predstavlja konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico, in sicer ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ je namen zakona, da zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, in za uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, ki med drugimi določa kot zavezance tudi izvajalce javnih služb. Univerzitetni klinični center (v nadaljevanju: UKC) je bil ustanovljen z Odlokom o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center (Uradni list RS, št. 138/06, 27/07 in 52/15; v nadaljevanju: Odlok), ki v 1. členu določa, da je ustanovitelj Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice pa izvršuje Vlada. V skladu z 2. členom Odloka je UKC pravna oseba s statusom javnega zdravstvenega zavoda in na podlagi prvega odstavka 4. člena Odloka je temeljna dejavnost UKC zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni, izobraževalna dejavnost in raziskovalna dejavnost. Navedene določbe Odloka so povzete tudi v Statutu UKC Ljubljana z dne 5. 4. 2007 in 30. 7. 2007 (v nadaljevanju: Statut). V skladu z Zakonom o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96 in 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) je torej UKC Ljubljana kot zavod, ki opravlja dejavnost oziroma javno službo s področja zdravstva, ustanovljen kot javni zavod, kar izhaja tudi iz javno dostopnih podatkov Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: Ajpes). V Registru zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga vodi Ajpes, je organ vpisan na podlagi prve alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ kot izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta oziroma pogodbe.Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.UKC Ljubljana v skladu s četrtim odstavkom 7. člena Statuta opravlja tudi druge dejavnosti, ki so potrebne za njegovo delovanje in so v skladu z njegovimi strokovnimi in poslovnimi interesi. V skladu s 84. členom Statuta nastopa UKC v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, pri opravljanju svojih dejavnosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi upravlja, za gospodarjenje in upravljanje s premoženjem je UKC odgovoren ustanovitelju. Med strankama sicer ni sporno, da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa.Izkazan mora biti tudi obstoj drugih dveh pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, torej da organ z informacijo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki. Po navedbi organa le-ta razpolaga s pogodbami organa z družbo SERVIS SVEŽINA d.o.o. in z informacijo o prevzemu avtomatov navedene družbe, kar izhaja tudi iz spisovne dokumentacije, ne razpolaga pa v materializirani obliki z razpisi za lokacije, na katerih je imela navedena družba avtomate. 3. Bistvena kršitev pravil postopkaOrgan v uvodu izpodbijane odločbe navaja kot pravno podlago v predmetni odločitvi naprej 6. člen ZDIJZ. Navedena določba ureja izjeme, na podlagi katerih lahko organi oziroma zavezanci zavrnejo dostop do določene informacije, pri čemer niti iz izreka odločbe niti iz obrazložitve odločbe ne izhaja, katera od izjem po določbah 6. člena ZDIJZ je podana, so pa v dokumentu »aneks št. 5 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov z dne 18. 4. 2014« prekriti podatki od drugega odstavka 1. člena dalje oziroma do vključno zadnjega 4. člena. Izrek odločbe določa 213. člen ZUP, in sicer:»(1) V izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank.(2) V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka.(3) Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se določi v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti.(4) Kadar je predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, mora biti to navedeno v izreku.(5) V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep.(6) Izrek mora biti kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk.«.V izreku izpodbijane odločbe so najprej navedeni dokumenti, ki se posredujejo prosilcu na podlagi predmetne odločbe, pri čemer je pri dokumentu pod 4. alinejo oziroma pri aneksu z dne 18. 4. 2014 splošna navedba, da se aneks posreduje v delu, kjer vsebuje podatke o prevzemu samopostrežnih avtomatov po pogodbi 01-624/10. Opredelitev je premalo določna. V izreku ni odločitve o tem, ali so nastali stroški postopka.Vsebina obrazložitve odločbe mora v skladu z 214. členom ZUP vsebovati: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto; 3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov; 4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje in katera izmed taksativno navedenih izjem od prostega dostopa je razlog za zavrnitev dostopa do posameznega dokumenta, odločbe ni mogoče preizkusiti. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti, je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je treba izpodbijano odločbo odpraviti.V skladu s prvim odstavkom 143. člena ZUP organ pred začetkom ugotovitvenega postopka povabi k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije se je družba SERVIS SVEŽINA d.o.o. 31. 12. 2013 pripojila družbi AUTOMATIC SERVIS d.o.o. in je aneks št. 5 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov z dne 18. 4. 2014, ki ima delno prekrite podatke, sklenil organ z družbo AUTOMATIC SERVIS d.o.o.. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ s prejeto zahtevo prosilca seznanil družbo AUTOMATIC SERVIS d.o.o., Verovškova ulica 60E, Ljubljana, 20. 8. 2015, z odločitvijo v predmetni zadevi pa 28. 8. 2015. Organ v obrazložitvi odločbe ne navaja glede stranskega udeleženca nobene konkretnejše ugotovitve, razen prej navedeni dejstvi o seznanitvi družbe z zahtevo in z odločitvijo. Iz obrazložitve odločbe tako ne izhaja, ali se je imela družba možnost izjasniti o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, in kakšen je bil odziv družbe. Prav tako iz spisovne dokumentacije ni razvidno, ali je družba dejansko prejela zahtevo in odločitev organa oziroma ali je v zvezi z zahtevo in odločitvijo podala odgovor. Iz spisovne dokumentacije tudi ni razvidno, ali je bila stranskemu udeležencu vročena pritožba. Organ na koncu obrazložitve izpodbijane odločbe pavšalno navaja, da ne razpolaga z razpisi za lokacije, na katerih je imelo podjetje SERVIS SVEŽINA d.o.o. avtomate, in se ne nahajajo v materializirani obliki, zato zahtevo prosilca v tem delu zavrača. Po mnenju IP bi moral organ to navedbo v obrazložitvi konkretneje utemeljiti, torej obrazložiti, zakaj z njimi ne razpolaga.Sestavine pritožbe določa drugi odstavek 238. člena ZUP, v skladu s katerim mora pritožba vsebovati, zakaj se odločba izpodbija. Pritožnik mora konkretno navesti razloge za izpodbijanje odločbe in v katerem delu jo izpodbija, lahko tudi opisno. Po mnenju IP prosilec dejansko ne nasprotuje odločbi organa, torej tistemu kar mu je bilo na podlagi le-te posredovano, in razlogom, zakaj mu ni bil posredovan razpis, pri čemer IP seveda izhaja iz zahteve prosilca z dne 6. 8. 2015, kar je v konkretni zadevi tudi edino relevantno. Prosilec namreč v pritožbi navaja, da je prejel samo delne informacije o samopostrežnih avtomatih v UKC Ljubljana, torej o vseh, ne samo o tistih, za katere je podal zahtevo, zato v pritožbi zahteva dodatne informacije. Glede na to, da organ prve stopnje ne opravlja le splošnega nadzora izpolnjevanja procesnih predpostavk za obravnavanje pritožbe (dovoljenost, pravočasnost in legitimacija), temveč lahko v skladu z določbami ZUP izda novo odločbo, dopolni ugotovitveni postopek,…, bi moral po mnenju IP organ prve stopnje pozvati prosilca, da pritožbo ustrezno dopolni.Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje. Če bo organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ, se mora konkretno opredeliti, za katero zakonsko izjemo od prostega dostopa gre in to tudi podrobno utemeljiti. V primeru obstoja katere od izjem mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen, še zlasti, ko se zahtevi stranke le deloma ugodi, kot je to tudi v obravnavani zadevi. Organ naj pri oblikovanju izreka upošteva določbe prvega in drugega odstavka 22. člena ZDIJZ, iz katerih izhaja, da se pisna odločba izda, če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, in temu ustrezno oblikuje vsebino obrazložitve odločbe. V nadaljevanju te odločbe podaja IP še podrobnejša navodila, ki jih mora organ upoštevati v ponovljenem postopku.Organ je najprej dolžan ugotoviti, zakaj in v katerem delu pritožnik dejansko izpodbija predmetno odločbo. V pritožbenem postopku je namreč organ vezan na pritožbo glede obsega izpodbijanja odločbe prve stopnje. Organ je dolžan, upoštevajoč 238. člen ZUP, pritožbo obravnavati kot nepopolno vlogo po 67. členu ZUP, torej mora pozvati prosilca, da pritožbo ustrezno dopolni tako, da bo nedvoumno razvidno, v katerem delu prosilec ni zadovoljen s predmetno odločitvijo in zakaj, izhajajoč iz zahteve z dne 6. 8. 2015, ki se nanaša na družbo SERVIS SVEŽINA d.o.o.. Organ je dolžan pri oblikovanju uvoda odločbe upoštevati določbe prvega odstavka 212. člena ZUP, ki določajo sestavine uvoda, v skladu s katerimi je sestavina uvoda tudi navedba organa, predpis o pristojnosti organa in način uvedbe postopka. Pri navedbi organa je treba v skladu z navedeno določbo ZUP upoštevati raven, ki se navaja, torej naveden mora biti primarno organ in to je v predmetni zadevi UKC Ljubljana. Predpis o pristojnosti organa je področni zakon, običajno organizacijsko-tehnični, materialni pa takrat, če vsebujejo določbe o pristojnosti, način uvedbe postopka pa razlikuje med postopkom na zahtevo stranke in po uradni dolžnosti. Pri oblikovanju izreka je organ dolžan upoštevati določbe 22. člena ZDIJZ v skladu s katerimi se izda pisna odločba za dokumente glede katerih je zahteva v celoti ali delno zavrnjena, v predmetni zadevi torej za dokumente glede katerih je delno zavrnjena. Organ mora tako določno navesti, glede katerih dokumentov je bila zahteva prosilca zavrnjena ter v primeru ugotovljene izjeme po 6. členu ZDIJZ tudi določno navesti, v katerem delu je dokument prekrit in na podlagi katere izjeme. V izreku odločbe morajo biti torej jasno navedeni vsi dokumenti, ki so predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo, in v katerem se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št…. se prekrije ime in priimek posameznika… ipd.). Prav tako je dolžan organ po določbah 213. člena ZUP odločiti o stroških postopka. Izrek bo imel tako najmanj dve točki.Obrazložitev mora vsebovati vse predpisane sestavine iz prvega odstavka 214. člena ZUP, tako da je sploh možna presoja o pravilnem in popolnem ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilni uporabi materialnega prava, ter z natančno navedbo vseh pravnorelevantnih dejstev in razlogov, zakaj je organ odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. IP poudarja, da morajo biti zlasti razlogi za zavrnitev zahteve oziroma razlogi, s katerimi se dokazuje obstoj izjeme od dostopa do informacij javnega značaja, natančno, jasno in konkretno obrazloženi, da se lahko preizkusi njihova utemeljenost oziroma izkazanost. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je treba v predmetni zadevi upoštevati tudi določbe glede stranke z nasprotnim interesom, in to je družba AUTOMATIC SERVIS d.o.o.. Na podlagi določbe 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. Pred izdajo odločbe je treba glede na prvi dostavek 138. člena ZUP ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. V postopek mora torej organ pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 2. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Izhajajoč iz navedenega je relevantno, da se organ v obrazložitvi odločbe opredeli do navedb stranskega udeleženca družbe AUTOMATIC SERVIS d.o.o., torej da je jasno razvidno, ali je bil stranski udeleženec seznanjen z zahtevo, ali je imel možnost izjasniti se glede zahteve in kakšne so bile njegove navedbe. Ob tem IP navaja, da mora organ v pritožbenem postopku posredovati IP tudi vse dokumente, ki se nanašajo na stranskega udeleženca.V obrazložitvi odločbe je dolžan organ konkretno utemeljiti tudi razloge oziroma pravne podlage, zakaj ne razpolaga z zahtevanimi informacijami glede razpisov za lokacije, na katerih je imelo navedeno podjetje postavljene avtomate. K navedenemu IP še dodaja, da je obvezni sestavni del odločbe tudi podpis uradne osebe, in v skladu s prvim odstavkom 216. člena ZUP je dolžna odločbo podpisati uradna oseba, ki odločbo izda, in uradna oseba, ki je postopek vodila oziroma pripravila osnutek odločbe. Zaradi zgoraj naštetih oziroma v tej odločbi navedenih pomanjkljivosti, ki jih bo zaradi pregleda nad dokumentacijo in poznavanjem zadevnega področja ter dejstva, da je organ tisti, ki lahko opiše ter ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi, hitreje in bolj ekonomično odpravil organ sam, je bilo treba, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V zvezi s tem IP še pripominja, da organ ni, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, pritožbi priložil vseh dokumentov, ki se tičejo zadeve, saj ni priloženega aneksa št. 5 brez prekritih podatkov in dokumentov, ki bi utemeljevali katero od izjem po 6. členu ZDIJZ, prav tako ni priloženih dokazil o seznanitvi stranskega udeleženca z zahtevo in odločitvijo organa ter njegovim odgovorom.Organ je tako dolžan pri ponovnem odločanju, če v zadevi ne bo odločil drugače oziroma ugotovil obstoja morebitnih drugih ovir ali izjem, upoštevati stališča in napotke iz te odločbe oziroma ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe, odločiti o zahtevi oziroma izdati novo odločbo, zoper katero ima prosilec pravico pritožbe. 4. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag izpodbijano odločbo organa na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju upoštevati določbe ZDIJZ ter določbe 213. in 214. člena ZUP ter 44. člena ZUP.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka

Prosilec - UKC Ljubljana

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE