Kristan Tina;novinarka Dela - Vrhovno državno tožilstvo
+
-
Datum: 13.10.2015
Številka: 090-246/2015
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Omejitve pravic strank v postopku
POVZETEK:V obravnavanem primeru je organ prosilki zavrnil dostop do obtožnega predloga zoper nekdanjega ministra in nekdanjega direktorja direktorata za visoko šolstvo, zaradi zlorabe uradnega položaja pri razpisu za koncesijo, zaradi izjeme varstva kazenskega pregona. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je izpolnjen prvi pogoj, da je kazenski pregon še v teku, ni pa bil izkazan drugi pogoj, da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Zato je IP odločil, da izjema iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. IP pa je ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana izjema iz prvega odstavka 5. a člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. V času vložitve zahteve za dostop do zahtevane informacije je namreč na podlagi 435. člena ZKP dostop omejen tudi strankam postopka (obdolžencema), zato predstavlja izjemo iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Ker pa določba v 435. členu ZKP omejuje dostop strankam postopka do zahtevane informacije samo določen čas (dokler ne opravi preizkusa obtožnega akta), je IP opozoril, da je v obravnavanem primeru obstoj navedene izjeme vezan na »časovno točko« vložene zahteve za dostop do informacije javnega značaja. To pomeni, da ko bodo opravljene vse faze postopka po 435. členu ZKP, razlogi za omejitev dostopa do zahtevane informacije iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ ne bodo več podani. ODLOČBA:Številka: 090-246/2015/10Datum: 14. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi, novinarke Dela, Delo d.d., Dunajska 5, 1000 Ljubljana z dne 9.9.2015 (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 1.8.2015, št. Tu-9-5/18/2015/AL, Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:- Pritožba prosilke z dne 9. 9. 2015 zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije z dne 1. 8. 2015, št. Tu-9-5/18/2015/AL, se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:Prosilka je dne 3. 8. 2015 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo za dostop do obtožnega predloga zoper nekdanjega ministra in nekdanjega direktorja direktorata za visoko šolstvo, zaradi zlorabe uradnega položaja pri razpisu za koncesijo.O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 1. 8. 2015, št. Tu-9-5/18/2015/AL, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je navedel, zahtevo zavrača na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker Okrožno državno tožilstvo, ki je obtožni predlog zoper imenovana vložilo na pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, ne razpolaga s podatkom, ali je bil s strani sodišča že vročen obdolžencema, oziroma ali je sodišče že obravnavalo njun eventualni ugovor zoper obtožni predlog. Glede na to organ nima podatkov o pravnomočnosti obtožnega predloga. Razkritje vsebine obtožnega predloga javnosti prek medijev, še preden sta bila o njem seznanjena obdolženca oziroma še pred njegovo pravnomočnostjo, pa bi brez dvoma škodovalo izvedbi kazenskega postopka, zaradi katerega je bil dokument sestavljen. Podatki o pravnomočnosti oziroma vročenosti obtožnega akta strankam so v izključni pristojnosti pristojnega okrajnega sodišča, ki seveda razpolaga tudi z zahtevanim dokumentom. Zoper navedeno odločbo je prosilka dne 9. 9. 2015 pri organu vložila pritožbo, v kateri je povzela odločitev organa in navedla, da državni tožilec vloži in zastopa obtožni predlog pred pristojnim sodiščem. Kot določa 46. člen ZKP, je prav tožilec »pristojen za postopek pred ustreznim sodiščem v skladu z zakonom o državnem tožilstvu«. Zato je njegova dolžnost, da razpolaga z informacijami, ki se dotikajo poteka postopka. Med te sodi tudi podatek o pravnomočnosti obtožnega predloga. Da tega podatka tožilec nima niti štiri mesece po vložitvi obtožnega predloga, bi bilo nenavadno. ZKP namreč določa, da sodnik, ko prejme obtožni predlog, najprej preizkusi, ali je sodišče pristojno in ali so dani pogoji, da se obtožni predlog zavrže. Če sodnik ne izda nobenega od teh sklepov, odredi vročitev obtožnega akta obdolžencu in takoj razpiše glavno obravnavo. Če v enem mesecu ne določi glavne obravnave, je dolžan obvestiti predstojnika sodišča, ki nato ukrene, kar je potrebno, da se glavna obravnava čim prej določi. Kot je moč razbrati iz zakona, se pričakuje, da bo obtožni predlog postal pravnomočen prej kot v enem mesecu. Zato bi tožilec, ki želi vestno opravljati svoje delo, moral štiri mesece po vložitvi obtožnega predloga razpolagati s podatkom, kdaj je razpisana glavna obravnava in kdaj je obtožni predlog postal pravnomočen. Tožilstvo očitno poskuša preložiti odgovornost posredovanja tega dokumenta.Organ je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, z dopisom z dne 17. 9. 2015, s prilogami, odstopil v reševanje IP. Pritožba ni utemeljena. IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP. Glede na to, da zahtevana informacija sodi tudi v delovno področje organa, pomeni, da izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.IP se je v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali pa je podana izjema iz šeste točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ. V zvezi s tem je treba najprej pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 63/1994 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (UL RS, št. 64/94 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDT) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki, iz vseh faz postopka kazenskega pregona in v zvezi z njim tudi iz faze predkazenskega postopka. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba IP). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:1. da je postopek še v teku, 2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je IP v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju. Ob tem mora organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojen organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča, v skladu s 15.a členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami). Organ je v izpodbijani odločbi pojasnil, da se zadeva vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, zato je IP z dopisom z dne 22. 9. 2015, št. 090-246/2015/2 pozval Okrajno sodišče v Ljubljani, da sporoči ali je v zvezi z informacijo, ki je predmet zahteve, postopek kazenskega pregona še vedno v teku in ali bi z razkritjem dokumenta nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka in kakšne bi bile te posledice. Okrajno sodišče v Ljubljani je, z dopisom z dne 25. 9. 2015, št. Su 1-8/2015, odgovorilo, da je postopek kazenskega pregona še v teku, na vprašanje, ali bi z razkritjem zahtevanega dokumenta lahko nastale škodne posledice za izvedbo kazenskega postopka, pa ne more odgovoriti, ker se spis nahaja na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Obtožni predlog pa obdolžencema še ni bil vročen. IP je enak poziv, št. 090-246/2015/5, z dne 29. 9. 2015, poslal na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je dne 2. 10. 2015 odgovorilo, da je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani s sklepom odločil, da je za obravnavano zadevo stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani in je zadevo že odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki je sedaj tudi pristojno za podajo mnenja glede posredovanja zahtevane informacije. Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 8. 10. 2015 posredoval mnenje IP, v katerem je navedel, da se kazenski postopek v tej zadevi še ni začel, ker obdolženima obtožni predlog še ni bil vročen. V tem trenutku po mnenju sodišča še ni mogoče oceniti, ali bi zaradi razkritja obtožnega predloga javnosti nastale škodljive posledice za izvedbo kazenskega postopka, saj je obtožni predlog v fazi preizkusa in še ni bil vročen obdolženima. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru izpolnjen prvi pogoj, saj je kazenski pregon še v teku. Po oceni sodišča, ki vodi postopek, pa v tej fazi sploh še ni mogoče podati mnenja, ali bi razkritje zahtevane informacije škodovalo izvedbi postopka, saj sodišče niti še ni preizkusilo obtožnega predloga, prav tako pa ga tudi ni vročilo obdolženima. Ker je za obstoj zatrjevane izjeme treba izkazati, da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka, tega pa niti organ niti Okrajno sodišče v Ljubljani nista opredelila oziroma dokazala, je IP odločil, da izjema iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. IP je po uradni dolžnosti, v skladu z 2. odstavkom 247. člena ZUP, preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena in 5.a člena ZDIJZ, ter ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana izjema iz prvega odstavka 5. a člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku.Za utemeljitev obstoja navedene izjeme je treba najprej opozoriti na procesne določbe ZKP. Tako je v prvem odstavku 435. čl. ZKP določeno, da ko sodišče prejme obtožni predlog ali zasebno tožbo, sodnik najprej preizkusi, ali je sodišče pristojno in ali so dani pogoji, da se obtožni predlog oziroma zasebna tožba zavrže. V skladu s 437. členom ZKP mora namreč sodnik ugotoviti, ali so podani kakšni od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 277. členu tega zakona. In šele po tem, če sodnik s sklepom ne zavrže obtožnega predloga oziroma če ne izda nobenega od sklepov iz prejšnjih odstavkov odredi vročitev obtožnega akta obdolžencu, ga pisno pouči o možnosti priznanja krivde za kaznivo dejanje po obtožbi in posledicah (5. točka tretjega odstavka 285.a člena) in takoj razpiše glavno obravnavo. (tretji odstavek 435. člena ZKP). IP glede na navedeno ugotavlja, da je prosilka zahtevala dostop do dokumenta v času oziroma v fazi kazenskega pregona (predkazenskega postopka), ko do njega nista upravičeni niti stranki postopka oziroma obdolženca, saj obtožni predlog niti ni bil še formalno in materialno preizkušen. Takšen preizkus mora biti opravljen takoj po prejemu obtožnega akta. S preizkusom se doseže, podobno kot z ugovorom zoper obtožnico, da ne pride do neutemeljene uvedbe kazenskega postopka in nepotrebne oprave glavne obravnave.[1] Šele po preizkusu se vroči obtožni akt obdolžencu kot procesno dejanje, s katerim se kazenski postopek, kot sodni postopek začne. Glede na navedeno IP zaključuje, da je prosilka zahtevala dostop do dokumenta, do katerega v času vložitve zahteve nista bila upravičena niti obdolženca, zato je podana izjema iz prvega odstavka 5. a člena ZDIJZ. Namen te izjeme, ki je bila v ZDIJZ vključena z novelo ZDIJZ-C je, da prepreči, da bi se lahko javnost preko ZDIJZ seznanila s podatki, do katerih niso upravičeni niti tisti, zoper ali na podlagi katerih se določen postopek vodi (stranke, obdolženci, oškodovanci, ipd.). IP ob tem posebej poudarja, da je v obravnavanem primeru za obstoj navedene izjeme ključen časovni vidik vložene zahteve glede na določbe ZKP. Gre namreč za zakonsko določbo, ki od sodnika zahteva spoštovanje »vrstnega reda« opravljanja procesnih dejanj, tudi zaradi varstva pravic obdolženega. Šele po tem, ko sodnik opravi preizkus obtožnega akta, mora takoj odrediti njegovo vročitev obdolžencu. To izhaja iz določb drugega odstavka 439. člena ZKP. Namen takšne zakonske rešitve je (kot izhaja iz komentarja ZKP)[2], da je obdolženec prej kot javnost seznanjen o tem, da je zoper njega zahtevana uvedba kazenskega postopka za določeno kaznivo dejanje. O vloženem obtožnem aktu sme namreč sodišče obvestiti javnost šele, ko je opravilo preizkus tega akta in o njem obvestilo obdolženca (prvi odstavek 10. člena Sodnega reda). Po mnenju IP tudi omenjena določba kaže na jasno izražen interes zakonodajalca, da je v postopku po ZKP pomembno kdo oziroma, v kateri fazi postopka ima pravico dostopati do določenih informacij pri pregonu storilcev kaznivih dejanj, kar je v javnem interesu. Takšnemu načinu varovanja sodnega, upravnega ali z zakonom določenega nadzornega postopka pa je sledil tudi zakonodajalec z izjemo v prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ.Na podlagi vsega navedenega IP ocenjuje, da je v času vložitve zahteve dostop do zahtevane informacije na podlagi 435. člena ZKP omejen tudi strankam postopka (obdolžencema), zato predstavlja izjemo iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Ker pa določba v 435. členu ZKP omejuje dostop strankam postopka do zahtevane informacije samo določen čas (dokler ne opravi preizkusa obtožnega akta), IP opozarja, da je v obravnavanem primeru obstoj navedene izjeme vezan na »časovno točko« vložene zahteve za dostop do informacije javnega značaja. To pomeni, da ko bodo opravljene vse faze postopka po 435. členu ZKP, razlogi za omejitev dostopa do zahtevane informacije iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ ne bodo več podani. IP zaključuje, da je bila odločitev organa prve stopnje pravilna, da je izrek v izpodbijani odločbi zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. Zato je IP, v skladu s 3. odstavkom 248. člena ZUP, podal svoje razloge za odločitev in pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.svetovalka informacijske pooblaščenkeInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Komentar k 435. členu ZKP (Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, mag. Štefan Horvat, Ljubljana 2004)
[2] Komentar k 435. členu ZKP (Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, mag. Štefan Horvat, Ljubljana 2004)
