Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-245/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval elektronsko sporočilo, ki ga je predstojnik na določen dan posredoval uslužbencem komisije. Organ je njegovo zahtevo zavrnil z navedbo, da s predmetnim elektronskim sporočilom dejansko ne razpolaga, ker sporočilo ni evidentirano v evidenco dokumentarnega gradiva, zaradi ustavne pravice do varstva tajnosti komunikacij, pa organ nima pravice vpogledovati v elektronske predale zaposlenih in preverjati, ali morebiti ti razpolagajo z zahtevanim sporočilom. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ, po izdaji izpdobijane odločbe, s strani predstojnika zahtevano elektronsko poročilo pridobil in da gre za službeno elektronsko pošto. Ker ni podana nobena od zakonskih izjem za zavrnitev dostopa, je IP pritožbi prosilca ugodil in organu naložil posredovanje zahtevanega elektronskega sporočila.ODLOČBA:Številka: 090-245/2015/3Datum: 30. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 in 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 0900-31/2015-3 02010 z dne 27. 8. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije št. 0900-31/2015-3 02010 z dne 27. 8. 2015 z dne 15. 9. 2015 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo elektronskega sporočila, ki ga je predsednik KPK, g. Boris Štefanec dne 16. 7. 2015 ob 10:27 posredoval po elektronski pošti uslužbencema organa,……………….2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je na organ dne 21. 7. 2015 med drugim naslovil zahtevo za vsa elektronska sporočila, ki jih je g. Štefanec na podlagi elektronskega sporočila informacijske pooblaščenke z dne 15. 7. 2015 ob 13:38, tega dne posredoval uslužbencem KPK. Zlasti ga zanimajo sporočila, v katerih je g. Štefanec uslužbencem KPK dajal navodila v zvezi z odstranjevanjem spornega besedila iz aplikacije Supervizor.Organ je izdal odločbo št. 0900-31/2015-3 02010 z dne 27. 8. 2015, s katero je zahtevo prosilca zavrnil, iz razloga, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj v evidenci zadev in dokumentov v zvezi z zahtevano elektronsko korespondenco ni evidentirana nobena zadeva. Ob tem organ še dodaja, da neposredna elektronska komunikacija, ki poteka med javnimi uslužbenci in nadrejenimi, ni nujno evidentirana in zavedena v evidenco dokumentarnega gradiva, organ pa nima pristojnosti, da bi pregledoval elektronski predal posameznega javnega uslužbenca ali funkcionarja. Na ta način bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti javnega uslužbenca ali funkcionarja. Organ se ob tem sklicuje tudi na odločbo IP št. 090-15/2013/6 z dne 11. 3. 2013 in zaključuje, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja samo informacija, s katero organ že razpolaga oz. jo ima v posesti. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, je zahtevo prosilca zavrnil.Zoper odločbo št. 0900-31/2015-3 02010 z dne 27. 8. 2015 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 10. 9. 2015 pri organu vložil pritožbo. Po njegovem mnenju si organ zakonodajo s področja varstva komunikacijske zasebnosti razlaga napačno. Sicer drži, da so za poseg v komunikacijsko zasebnost potrebni naslednji pogoji: poseg je mogoč na podlagi zakonskega pooblastila, poseg mora vnaprej odobriti sodišče, biti mora časovno omejen in dopusten. Vendar to velja samo za posege, ki so prisilne narave, torej za posege, pri katerih se oseba, zoper katero je poseg uperjen, ne strinja s samim posegom. Le v takih primerih nato ustava določa pogoje, pod katerimi je mogoč poseg v komunikacijsko zasebnost proti volji ali brez vednosti osebe, ki je tarča takšnega posega. KPK pa je, po mnenju prosilca, spregledal drugo možnost, in sicer, da javni funkcionar, katerega elektronska sporočila je prosilec zahteval, lahko ta izroči v posest organu prostovoljno. Glede na to, da je g. Štefanec dne 22. 7. 2015 na tiskovni konferenci na tozadevno vprašanje novinarja odgovoril, da je vsa njegova službena e – pošta na podlagi ZDIJZ informacija javnega značaja, bi namreč organ lahko g. Štefaneca tudi pozval k izdaji soglasja za vpogled v njegov predal elektronske pošte oziroma ga pozval, da navedene dokumente prostovoljno izroči v posest organa, ki bi potem lahko presojal o njihovi javnosti na podlagi ZDIJZ. Šele če bi javni funkcionar, g. Štefanec, temu ugovarjal, pa bi organ lahko presojal o dopustnosti morebitnega posega v njegovo komunikacijsko zasebnost. Glede na navedeno prosilec prosi za obravnavanje njegove pritožbe ter obnovitev postopka ugotavljanja, ali zahtevana informacija javnega značaja obstaja ali ne.Organ je pritožbo prosilca dne 17. 9. 2015 posredoval v odločanje IP kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi.Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je IP dne, 23. 10. 2015 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Na ogledu je organ pojasnil, da je po razpisu ogleda s strani IP pri predsedniku KPK, g. Štefanecu, glede na vsebino zahteve prosilca preveril, ali ta morda razpolaga z zahtevano elektronsko korespondenco in ugotovil, da gre za eno elektronsko sporočilo. Kopijo tega sporočila je organ IP na ogledu tudi izročil. Glede vprašanja IP, ali organ šteje, da gre po vsebini za službeno elektronsko pošto, je organ pojasnil, da to drži.Pritožba je utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.V konkretni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, sporno pa je vprašanje, ali z zahtevano informacijo razpolaga oz. ali ta izvira iz njegovega delovnega področja. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil iz razloga, ker zahtevanega elektronskega sporočila, ki naj bi ga g. Štefanec na podlagi elektronskega sporočila informacijske pooblaščenke z dne 15. 7. 2015 ob 13:38, tega dne posredoval uslužbencem KPK, nima v posesti oz. z njim ne razpolaga. Pritožba prosilca pa izhaja iz domneve, da organ z zahtevano informacijo razpolaga oz. da bi z njo moral razpolagati. IP je zato v konkretnem postopku primarno ugotavljal, ali so pri zahtevani informaciji izpolnjeni kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Iz navedene definicije so razvidni trije pogoji za obstoj informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2.) organ mora z njo razpolagati;3.) nahajati se mora v materializirani obliki.V konkretnem primeru je IP ugotovil, da organ z zahtevano informacijo razpolaga. Organ je namreč na vpogledu in camera pojasnil, da je po prejemu pritožbe in razpisu ogleda in camera s strani IP pri predsedniku KPK, ki je avtor zahtevanega dokumenta, preveril, ali ta z dokumentom razpolaga in ga po ugotovitvi, da predsednik KPK z njim razpolaga, od njega tudi pridobil. Da dokument nesporno obstaja, izhaja že iz dejstva, da ga je organ IP izročil na ogledu in camera. Ob tem je organ IP na ogledu tudi pojasnil, da gre za službeno elektronsko pošto.Glede na to, da je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga in da gre za elektronko pošto, ki je službene narave, torej niso utemeljene navedbe v izpodbijani odločbi, da organ dokumenta nima v posesti in da gre za zasebno komunikacijo med predsednikom KPK in zaposlenimi. IP ob tem še pojasnjuje, da pri presoji, ali gre za informacije javnega značaja, ni odločilno, ali je dokument evidentiran v uradno evidenco dokumentarnega gradiva, ampak je bistveno le vprašanje, ali zahtevano elektronsko sporočilo izpolnjuje kriterije iz 4. člena ZDIJZ. Ti kriteriji pa so v konkretnem primeru izpolnjeni. Zahtevano elektronsko sporočilo, ki ga je predsednik KPK, g. Boris Štefanec posredoval po elektronski pošti dvema uslužbencema, se namreč nanaša na vprašanje prikaza podatkov o ustanoviteljih in družbenikih podjetij v aplikaciji Supervizor, to vprašanje pa nedvomno spada v delovno področje organa, ki je upravljavec predmetnega sistema. Zahtevana informacija tako po vsebini ne spada med zasebno komunikacijo, zato navedbe organa v izpodbijani odločbi glede posegov v komunikacijsko zasebnost, niso utemeljene. Ob tem IP še dodaja, da drži, da organ nima pristojnosti pregledovati elektronskih poštnih predalov posameznih javnih uslužbencev, vseeno pa bi moral v postopku izdaje izpodbijane odločbe z razpoložljivimi dokaznimi sredstvi po ZUP (npr. zaslišanjem prič) ugotovitvi, ali zahtevana informacija obstaja ali ne in ali spada v delovno področje organa ali ne. Ker organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni popolnoma ugotovil dejanskega stanja oz. je napravil napačen sklep glede na ugotovljeno dejansko stanje, je IP pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo odpravil na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP ter sam odločil o zadevi.IP je v pritožbenem postopku nadalje ugotovil, da organ z zahtevano informacijo razpolaga (gre za elektronsko sporočilo, ki ga je predsednik KPK, g. Boris Štefanec dne 16. 7. 2015 ob 10:27 posredoval po elektronski pošti uslužbencema organa, ………………), zato je presojal, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. V primeru obstoja zakonskih izjem po 1. odstavku 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije namreč zavrne.IP je vpogled v predmetno elektronsko sporočilo in ugotovil, da to vsebuje osebne podatke predsednika organa (njegovo ime in priimek) ter osebne podatke dveh javnih uslužbencev, ki jima je bilo predmetno elektronsko sporočilo posredovano (imena in priimki), poleg tega pa tudi osebno ime in priimek tajnice predsednika organa ter njen elektronski naslov. Na podlagi izjeme iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Varstvo osebnih podatkov ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 6. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 v 9. členu določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, obdelujejo (na primer razkrijejo javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa (katerikoli) zakon. Če take podlage ni, bi razkritje podatkov javnosti predstavljalo kršitev ZVOP-1.V konkretnem primeru je IP ugotovil, da gre pri vseh navedenih osebnih podatkih za t.i. nevarovane osebne podatke. Gre namreč za osebne podatke javnega funkcionarja in javnih uslužbencev, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oz. v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki jih je dopustno razkriti na podlagi 1 alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju oz. opravlja javno funkcijo, namreč ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena in priimka. Glede elektronskega naslova javne uslužbenke, ki ga prav tako vsebuje zahtevano elektronsko sporočilo, pa je IP ugotovil, da je ta v konkretnem primeru kot kontaktni naslov te javne uslužbenke naveden na spletni strani organa, zato ni varovan. Elektronski naslovi javnih uslužbencev, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev in ki so javno objavljeni, v skladu z 2. odstavkom 106. člena ZVOP-1 namreč ne sodijo med varovane osebne podatke.Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter odločil, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo elektronskega sporočila, ki ga je predsednik KPK, g. Boris Štefanec dne 16. 7. 2015 ob 10:27 posredoval po elektronski pošti dvema uslužbencema organa,………………………..Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila : Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,namestnica pooblaščenkeInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka