Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije

Datum: 18.10.2015
Številka: 090-244/2015
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Organ je delno zavrnil zahtevo prosilca in mu omogočil delni dostop do dokumentov v predmetnih zadevah s trajnim prekritjem osebnih podatkov v skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo, s katero je izpodbijal odločbo organa v celoti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prekril podatke, ki zagotovo sodijo med osebne podatke, in da za razkritje osebnih podatkov v predmetni zadevi ni pravne podlage, zato je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-244/2015/4Datum: 19. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14 in 19/15 – Odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana, št. 0900-89/2014-19 z dne 10. 8. 2015 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožba prosilca z dne 9. 9. 2015 zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije št. 0900-89/2014-19 z dne 10. 8. 2015 se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilec je od organa kot informacije javnega značaja zahteval:- kopije poročila Službe za nadzor in preiskave za posamezno prijavo, ki ga je ta obravnavala na seji Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: KPK), ko je določila, da se prijava z dne 5. 8. 2014 ne sprejme v obravnavo;- kopijo zapisnika seje KPK z navedbo datuma obravnave prijav iz leta 2012 in prijave z dne 5. 8. 2013;- kopijo liste prisotnosti članov KPK na delovnem mestu v avgustu 2014;- pregled in prepis spisov prijavljenih tveganj koruptivnega ravnanja.Zaradi nepopolnosti vloge glede pregleda in prepisa spisov prijavljenih tveganj koruptivnega ravnanja je organ pozval prosilca na podrobnejšo opredelitev zahteve v tem delu. Prosilec je organu v dopisu z dne 6. 10. 2014 sporočil, da je njegova zahteva dana v skladu z dopisom št. 06210-353/2014-3 z dne 18. 8. 2014, zahteval pa je tudi vročitev zapisnika z dne 26. 9. 2012 ter vpogled in prepis vseh dopisov z dne 2. 10. 2012 in z dne 18. 8. 2014.O zahtevi prosilca je organ odločil s sklepom in odločbo št. 0900-89-2014-4 02001 z dne 13. 11. 2014, s katero je:- na podlagi četrte točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel zahtevo prosilca po posredovanju »uradnega zaznamka o zavrnitvi obravnave prijave št. 06210-666/2012-2 z dne 26. 9. 2012«;- zaradi varstva osebnih podatkov delno zavrnil dostop do »uradnega zaznamka o zavrnitvi obravnavane prijave št. 06210-353/2014-2 z dne 11. 8. 2014«;- zaradi neobstoja dokumenta zavrnil dostop do »liste prisotnosti članov komisije na delovnem mestu v avgustu 2014«.Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-295/2014 z dne 27. 2. 2015, in sicer je IP v pritožbenem postopku ugotovil:- da je organ na podlagi prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel zahtevo prosilca za dostop do »uradnega zaznamka o zavrnitvi obravnave prijave št. 06210-666/2012-2 z dne 26. 9. 2012, ker je organ o navedenem dokumentu že odločil z odločbo št. 0900-68/2012/2 (01013) z dne 26. 10. 2012, s katero je prosilcu zaradi varstva osebnih podatkov omogočil delni dostop do dokumenta; zoper odločbo se je prosilec pritožil, pritožba pa je bila v zavrnjena, pri čemer prosilec ni sprožil upravnega spora in je postala odločitev organa pravnomočna;- da v zadevi št. 06210-666/2012-2 z dne 26. 9. 2012 organ ni izdal nikakršnih poročil oziroma napravil zapisnikov, temveč je predsednik v skladu s poslovnikom organa sprejel sklep, da se prijava ne sprejme v obravnavo;- da v zadevi št. 06210-353/2014-2 z dne 11. 8. 2014 ni pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov prijavitelja in fizične osebe iz uradnega zaznamka o zavrnitvi obravnavane prijave ter ne gre za podatke, glede katerih bi bilo mogoče uporabiti izjemo od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ; - da organ ne razpolaga z »listo prisotnosti članov komisije na delovnem mestu v avgustu 2014«, saj obstoj tega dokumenta ne ureja noben zakonski oziroma podzakonski predpis, organ pa je v skladu z določbami ZDIJZ dolžan prosilcu omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima;- da se organ v izreku in obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh delov zahteve prosilca, in sicer do pregleda in prepisa spisov prijavljenih tveganj koruptivnih ravnanj- da prosilec ni zahteval veljavnega splošnega akta o delovnih razmerjih z opisom del in nalog za kršitelje, podpisanega s strani odgovorne osebe, ne v zahtevi in ne v dopolnitvi zahteve, v pritožbenem postopku pa zahteve ni mogoče več razširiti.Pritožbi prosilca je IP tako delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil ter zadevo v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilca po pregledu in prepisu spisov prijavljenih tveganj koruptivnega ravnanja vrnil organu v ponovno odločanje z navodilom, da bo moral v ponovljenem postopku natančno ugotoviti, kateri konkretni dokumenti so vsebovani v spisih prijavljenih koruptivnih ravnanj, pri čemer naj izhaja iz dopisov z dne 2. 10. 2012 (spis št. 06210-666/2012) in 18. 8. 2014 (spis št. 06210-353/2014), se opredeli do posameznih dokumentov in v zvezi s tem za vsak posamičen dokument presodi, ali je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, in če je podana, mora organ v ponovljenem postopku presoditi tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. V skladu z napotilom IP je moral organ razjasniti vprašanje, katere konkretne dokumente želi prosilec v predmetnih zadevah.Prosilec je z dopisom z dne 10. 3. 2015 posredoval organu poizvedbo glede prijave z dne 19. 12. 2014 (veza 0900-89/2014), torej glede preiskave proti uradnim osebam zaradi zlorab članov KPK, posebej proti uradni osebi po ZDIJZ, ker prosilcu ni vročila zapisnika KPK in mu onemogočila vpogled in prepis listin iz zadeve št. 06210-353/2014 z dne 11. 8. 2014.Organ je nato z dopisom št. 0900-89/2014-13 z dne 31. 3. 2015 pozval prosilca na dopolnitev zahteve z izrecno navedbo, katere dokumente iz zadev št. 06210-666/2012 in 06210-353/2014 želi pridobiti in mu v ta namen s pozivom posredoval popis spisov navedenih zadev. Glede na to, da je v zahtevi navajal »vpogled v spis«, je organ v predmetnem pozivu prosilcu še navedel, da lahko v spisa tudi vpogleda, pri čemer bo organ prekril varovane podatke. Prosilec je z dopisom z dne 20. 4. 2015 obvestil organ, da vztraja pri dosedanjih zahtevah po pregledu in prepisu po dosedanjih prijavah. Prav tako je v dopisu navedel, da zaradi molka KPK zahteva še, da ga KPK v skladu z ZDIJZ obvesti o preiskavi opustitve dolžnega ravnanja z dne 19. 12. 2014 in 10. 3. 2015. Organ je v zvezi z dopisom prosilca z dne 20. 4. 2015 predlagal prosilcu vpogled v zadeve na podlagi ZDIJZ z dopisoma št. 0900-89/2014-15 z dne 24. 4. 2015 in št. 0900-89/2014-17 z dne 15. 6. 2015. Prva poštna pošiljka se je organu vrnila z oznako »ni dvignil«, druga pa se je štela za vročeno po 87. členu ZUP. Prosilec se na vabilo organa ni odzval. O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0900-89/2014-19 z dne 10. 8. 2015, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil in mu omogočil delni dostop do dokumentov v zadevah št. 06210-666/2012 in 06210-353/2014 s trajnim prekritjem osebnih podatkov v skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V odločbi je organ v zvezi z zahtevo prosilca, da ga obvesti o preiskavi opustitve dolžnega ravnanja z dne 19. 12. 2014 in 10. 3. 2015, še pojasnil, da v zvezi z navedenima prijavama komisija ni uvedla postopka.Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec pri organu vložil pritožbo z dne 9. 9. 2015, v kateri navaja, da KPK ni spoštovala odločitve IP, mu je pa poslala neke dopise, iz katerih je razvidno, da ni obravnavala njegovih prijav, brez navedbe opravičenega razloga za opustitev delovnih dolžnosti, zato prosilec predlaga IP, da:- izpodbijano odločbo uradne osebe KPK št. 0900-89/2014-19 z dne 10. 8. 2015 v celoti odpravi;- da predsedniku KPK Borisu Štefanecu naloži, da je dolžan prosilcu omogočiti vpogled in prepis zahtevanih listin iz prosilčevih prijav in zahtev, zlasti z dne 4. 8. 2014, ter vročiti veljaven splošen akt o delovnih razmerjih z opisom del in nalog za kršitelja, podpisan s strani odgovorne osebe, v roku 5 (pet) od prejema odločbe IP, Ljubljana, da ne bo izvršbe;- da predsedniku KPK Borisu Štefanecu naloži, da skladno s 145. členom Zakona o kazenskem postopku sproži in uvede ustrezne postopke proti vsem kršiteljem iz točk 1 (ena) do 4 (štiri) zaradi zlorabe prava in pravic v postopkih pred KPK v roku 5 (pet) dni od prejema odločbe IP, Ljubljana, da ne bo izvršbe;- da predsednika KPK Borisa Štefaneca in podpisnico izpodbijane odločbe Romano Berčič denarno kaznuje za nespoštovanje prisilnih predpisov ZDIJZ v skladu s predpisi o prekrških;- da je udeleženka dolžna prosilcu poravnati šikanozno povzročene stroške tega postopka v roku 8 (osem) dni od prejema odločbe IP, Ljubljana, da ne bo izvršbe.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0900-89/2014-21 z dne 11. 9. 2015, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil kopije dokumentov v zadevi št. 0900-89/2014, od št. 12 do 20, tiste, s katerimi IP še ne razpolaga. Pritožba ni utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. IP preizkusi prvostopenjsko odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa, s katero je organ zahtevo prosilca delno zavrnil, v celoti. Prosilec v pritožbi med drugim predlaga IP, da predsedniku KPK naloži, da prosilcu omogoči vpogled in prepis zahtevanih listin iz prosilčevih prijav in zahtev, zlasti z dne 4. 8. 2014. Ker iz spisovne dokumentacije, s katero razpolaga IP in so predmet zahteve, torej iz prijav v zadevah št. 06210-666/2012 in 06210-353/2014, ne izhaja nobena prijava navedenega datuma, je IP štel, da gre pri navedbi datuma v pritožbi za lapsus. IP je namreč preveril pri organu, ali razpolaga s prijavo prosilca z dne 4. 8. 2014, vendar tudi organ ne razpolaga z nobeno prijavo prosilca s tem datumom. IP je pri tem tako upošteval, da je v zadevi št. 06210-353/2014 prijava z dne 5. 8. 2014, torej z naslednjim dnem, in da se prosilec sklicuje na zadevo št. 0900-89/2014, ki vključuje tudi zadevo št. 06210-353/2014 s prijavo z dne 5. 8. 2014.V obravnavani pritožbi prosilec med drugim predlaga, da IP naloži predsedniku KPK vročitev veljavnega splošnega akta o delovnih razmerjih z opisom dela in nalog za kršitelje, podpisan s strani odgovorne osebe. IP ugotavlja, da prosilec tega ni zahteval niti z zahtevo niti z dopolnitvijo zahteve. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da zahteve v pritožbenem postopku ni mogoče širiti, kar je IP pojasnil prosilcu že v odločbi št. 090-295/2014 z dne 27. 2. 2015.V dopolnitvi oziroma pojasnitvi zahteve z dne 20. 4. 2015 prosilec med drugim zahteva, da ga KPK v skladu z ZDIJZ obvesti o preiskavi opustitve dolžnega ravnanja na podlagi prijav z dne 19. 12. 2014 in 10. 3. 2015. V zvezi s tem IP ugotavlja, da gre za prijavi, ki ne sodita k zadevama, ki so predmet zahteve in tega postopka, je pa organ v zvezi s tem podal prosilcu pojasnilo v izpodbijani odločbi.2. Informacija javnega značaja in izjemeZDIJZ predstavlja konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju Ustava) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico, in sicer ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, je namen zakona, da zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, in za uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, ki med drugimi določa kot zavezance tudi državne organe. Organ je bil ustanovljen na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZIntPK), ki v 5. členu določa, da je Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) samostojen in neodvisen državni organ, ki z namenom krepitve učinkovitega delovanja pravne države in preprečevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji v okviru in na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v tem in v drugih zakonih.Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Pristojnosti KPK ob sumu korupcije ali drugih kršitev določa 13. člen ZIntPK, na podlagi katerega lahko KPK na lastno pobudo, na podlagi prijave pravne ali fizične osebe ali na zahtevo iz drugega odstavka tega člena, uvede postopek zaradi suma korupcije, kršitve predpisov o nasprotju interesov, omejitvi poslovanja ali o lobiranju ali zaradi ocene in odprave posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj ali kršitev etike in integritete javnega sektorja. Iz navedenega tako nedvomno izhaja, da zahtevana informacija glede prijave suma korupcije izvira iz delovnega področja organa. Širše oziroma celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.Izkazan mora biti tudi obstoj drugih dveh pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, torej da organ z informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki. Na podlagi spisovne dokumentacije je IP ugotovil, da organ z dokumenti v zadevah št. 06210-666/2012 in 06210-353/2014 razpolaga v materializirani obliki.Vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, ki morajo biti podani kumulativno, so torej izpolnjeni. Na podlagi spisovne dokumentacije je IP ugotovil, da je organ upošteval napotila IP in prosilcu z izpodbijano odločbo posredoval dokumente v zadevah št. 06210-666/2012 in 06210-353/2014, pri čemer je v skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekril varovane osebne podatke, razen dokumenta št. 06210-353/2014-2 z dne 11. 8. 2014, to je »uradni zaznamek o zavrnitvi obravnavane prijave«, ki ga je prosilec prejel že na podlagi odločitve organa št. 0900-89/2014-4 02001 z dne 13. 11. 2014, in sicer v obliki delnega dostopa do informacije javnega značaja zaradi varstva osebnih podatkov. Slednje izhaja tudi iz odločbe IP št. 090-295/2014 z dne 27. 2. 2015.Organ je posredoval IP kopije dokumentov v zadevah pod št. 06210-666/2012 in 06210-353/2014 s prekritimi osebnimi podatki, zato je IP pozval organ na predložitev predmetnih dokumentov brez anonimizacije. Organ je IP posredoval zahtevane dokumente 14. 10. 2015.Organ je torej prosilcu delno zavrnil dostop do informacij javnega značaja v zadevah št. 06210-666/2012 in 06210-353/2014 iz razloga varstva osebnih podatkov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja organ v utemeljitev svoje odločitve določbe prve, druge in tretje točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), pa tudi določbe 8. in 9. člena navedenega zakona. Po mnenju organa obstajajo v konkretnem primeru zadržki zaradi varstva osebnih podatkov v skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je vsebina dokumentov dovolj določna, da je na njeni podlagi mogoče določiti fizično osebo. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe organa nadalje izhaja, da je organ presojal tudi možnost delnega dostopa do zahtevanih dokumentov na podlagi 7. člena ZDIJZ, in ker vsak osebni podatek nima hkrati tudi statusa varovanega osebnega podatka, ga je mogoče razkriti, v kolikor so izpolnjeni pogoji. V skladu z navedenim je tako organ v konkretnem primeru omogočil prosilcu delni dostop do dokumentov v zadevah št. 06210-666/2012 in 06210-353/2014 s trajnim prekritjem osebnih podatkov, pri čemer ni prekril osebnih podatkov, ki se nanašajo na osebno ime javnega uslužbenca ali funkcionarja.V nadaljevanju je tako IP ugotavljal utemeljenost delnega dostopa do informacije javnega značaja iz razloga varstva osebnih podatkov.Izjeme od prostega dostopa do informacije javnega značaja določa ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena in v 5. a členu. V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe ZVOP-1, ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1:»(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«.Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti:- ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in- ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.Organ je v posameznih dokumentih prekril podatke, ki se nanašajo na posameznike. Ime in priimek, naslov in podpis fizične osebe zagotovo sodijo med osebne podatke posameznikov. IP je tako ugotovil, da je organ s tem, ko je prekril posamezne podatke prijavitelja in drugih posameznikov, prekril njihove osebne podatke.Prav tako je IP ugotovil, da za razkritje osebnih podatkov v predmetni zadevi ni pravne podlage. Kot že navedeno, mora za obdelavo vsakega osebnega podatka obstajati podlaga v zakonu. ZIntPK v določbah 23. člena izrecno določa zaščito prijaviteljev koruptivnih ravnanj, v skladu s katerimi se lahko identiteta prijavitelja, ki je podal prijavo v dobri veri oziroma je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki resnični, razkrije samo na podlagi odločitve sodišča. Prav tako mora biti podana pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov tudi, ko se podatki nanašajo na osebo, ki je zaposlena v zasebnem podjetju, kar je bilo pojasnjeno že v odločbi IP št. 090-64/2012/2 z dne 15. 3. 2012, ali druge posameznike, ki so lastniki v večstanovanjskih stavbah in nastopajo v funkciji predsednika zbora lastnikov oziroma nadzornega odbora, in sicer v skladu z določbami Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11, 87/11 in 40/12 – ZUJF).Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacije javnega značaja je relevantno, da lahko poda zahtevo vsak in če informacija predstavlja javno dostopno informacijo, je treba izhajati iz tega, da je takšna informacija dostopna vsem, zato je treba temu primerno obravnavati tudi dokumente, ki so predmet zahteve, ne glede na to, da je posamezne dokumente ustvaril prosilec sam oziroma je naslovnik posameznega dokumenta.Izjeme od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določa navedeni zakon v tretjem odstavku istega člena, in sicer med drugim določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Organ v skladu s tem ni prekril podatkov o posameznikih, ki so v zahtevanih dokumentih navedeni kot javni funkcionarji in javni uslužbenci.Iz vsebine zahtevanih dokumentov je IP v predmetni zadevi ugotovil, da ni podana nobena od preostalih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.3. Pristojnosti IP in KPK, stroškiGlede pritožbene navedbe prosilca, da IP naloži predsedniku KPK, da skladno s 145. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 97/14) sproži in uvede ustrezne postopke proti vsem kršiteljem iz točk 1 (ena) do 4 (štiri) zaradi zlorabe prava in pravic v postopkih pred KPK v roku 5 (pet) dni od prejema odločbe IP, Ljubljana, da ne bo izvršbe, IP navaja, da za takšno navodilo predsedniku KPK ni pravne podlage. IP je v predmetni zadevi organ druge stopnje, vendar je pristojen postopati in odločati na podlagi določb ZDIJZ in ZUP, ki mu takšnih pristojnosti ne določata, KPK pa je, kot že navedeno, samostojen in neodvisen državni organ.Prosilec v pritožbi tudi predlaga, da IP denarno kaznuje predsednika KPK Borisa Štefaneca in podpisnico izpodbijane odločbe Romano Berčič za nespoštovanje prisilnih predpisov ZDIJZ v skladu s predpisi o prekrških. IP nima pravne podlage za vodenje prekrškovnega postopka v pritožbenem postopku po ZInfP in ZDIJZ, kot to predlaga prosilec, kar je IP pojasnil prosilcu že v odločbi št. 090-295/2014 z dne 27. 2. 2015. V predmetni zadevi gre za odločitev organa, zoper katero ima prosilec pravico do ustreznega pravnega sredstva, in prosilec je to pravico tudi uveljavil, pri čemer IP ni ugotovil nepravilnosti v postopku pri organu in je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.Prosilec je IP predlagal, da mu je udeleženka dolžna poravnati šikanozno povzročene stroške tega postopka v roku 8 dni od prejema odločbe IP, da ne bo izvršbe, ter navedel stroškovnik, ki obsega sestavo pritožbe, materialne stroške in stroške poštnine. ZUP v prvem odstavku 113. člena določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V predmetni zadevi se je postopek začel na predlog prosilca, zato prosilec ni upravičen do povrnitve stroškov postopka. Slednje je IP prosilcu prav tako pojasnil v odločbi št. 090-295/2014 z dne 27. 2. 2015.K navedenemu pa IP še dodaja, da IP nima pristojnosti posegati v delo in odločanje KPK, kar v konkretnem primeru pomeni, da IP ni pristojen presojati razlogov, zaradi katerih KPK ni uvedla postopkov na podlagi prijav prosilca. IP ponovno navaja, da je KPK samostojen in neodvisen organ, ki v okviru in na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v ZIntPK in v drugih zakonih. IP je v predmetnih zadevah pristojen presojati, ali obstaja informacija javnega značaja, in če obstaja, ali je bila prosilcu dostopna oziroma v kakšnem obsegu je bila dostopna, ni pa pristojen presojati odločitev KPK, ki izvirajo iz njenih pristojnosti.4. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE