Prosilec - Občina Divača
+ -Številka: 090-242/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Dokument v izdelavi, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala dokumente, ki se nanašajo na oddajo občinske parcele v najem (najemna pogodba, grafični prikaz parcele, predvidena dostopna pot, predvidena najemnina in naročilo parcelacije). Organ je zahtevo prosilke zavrnil, saj z navedenimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z osnutkom najemne pogodbe ter da razkritje navedenega dokumenta ne bi povzročilo napačnega razumevanja njegove vsebine. IP je zato organu naložil posredovanje kopije osnutka najemne pogodbe s prekritimi osebnimi podatki najemnika. V preostalem delu je IP pritožbo zavrnil, saj organ z dokumenti bodisi ne razpolaga bodisi jih je prosilki že posredoval.ODLOČBA:Številka: 090-242/2015/4Datum: 22. 10. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena, prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 27. 8. 2015, zoper odločbo Občine Divača, Kolodvorska ulica 3 a, 6215 Divača, št. 090-0002/2015-10 z dne 27. 7. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 27. 8. 2015 se v delu 1. točke izreka odločbe št. 090-0002/2015-10 z dne 27. 7. 2015, ki se nanaša na najemno pogodbo za parcelo št. 1050/18, k. o. Divača, delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe, v obliki fotokopije, posredovati osnutek Pogodbe o najemu zemljišča (s parc. št. 1050/18, k. o. Divača), tako da v dokumentu prekrije:- ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko najemnika v uvodu pogodbe,- besedilo v drugi alineji 6. člena pogodbe, ki se začne z besedo »tekom« do konca te alineje,- ime in priimek najemnika na dnu pogodbe (stran 3).2. V delu 1. točke izreka odločbe št. 090-0002/2015-10 z dne 27. 7. 2015, ki se nanaša na kopijo naročila parcelacije (zakoličenja oz. označitve) parcele, v delu, ki se nanaša na informacijo o predvidenem dostopu do dela parcele, ki se oddaja v najem, v delu, ki se nanaša na grafični prikaz parcele, ki se oddaja v najem in v delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanem dokumentu dolžan prekriti varovane osebe podatke, se pritožba prosilke zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 29. 1. 2015 na organ naslovila elektronsko sporočilo in zahtevala dostop do grafičnega dela parcele št. 1050/18, k. o. Divača, ki je namenjen oddaji v najem in predviden dostop do tega dela parcele. V sporočilu je navedla, da se na večjem delu parcele skladiščijo železniški pragovi, na njej stojijo tudi objekti železniških podjetij, prav tako pa tam poteka vsakodnevni promet Slovenskih železnic. Zanimala jo je tudi predvidena cena tako oddanega zemljišča v najem. Prosilka je na organ dne 21. 4. 2015 naslovila dopis, v katerem je navedla, da je od županje izvedela, da je Odbor za gospodarstvo in okolje podal svoje predloge glede njene vloge v zvezi z namero občine za oddajo dela zemljišča s parc. št. 1050/18 v najem. Prosilka je nato zaprosila za kopijo zapisnika navedene seje (ali katerekoli druge seje, kjer je bilo to vprašanje obravnavano) in kopijo naročila zaznambe (zakoličenja) navedene parcele, saj je bilo po njenih informacijah zakoličenje izvršeno v januarju 2015 s strani zunanjega izvajalca.Prosilka je organ 24. 4. 2015 obvestila, da je bil zapisnik Odbora za gospodarstvo in okolje objavljen na spletni strani občine, zaradi česar ji je zapisnik dosegljiv. Prosilka se je dne 16. 6. 2015 pritožila zaradi molka organa in v pritožbi IP navedla, da je v zvezi z oddajo zemljišča oz. parcele 1050/18, k. o. Divača, po njenem mnenju prišlo do suma določenih nepravilnosti, zato je želela v zvezi s tem pridobiti določene odgovore. Na zemljišču je prišlo do parcelacije oz. količenja, zato je zahtevala naročilo zakoličenja te parcele, organ pa ji je sporočil, da ni naročil označitve parcele. Dokumentov v zvezi s tem ji niso posredovali, pri čemer so se izmikali odgovorom in spreminjali ustne izjave. Meni, da gre za neustrezno ravnanje občine in morebitno koruptivno dejanje glede namere za oddajo v najem določenega dela občinskega zemljišča.Organ je z dopisom št. 090-0002/2015-5 z dne 29. 6. 2015 zahtevi prosilke ugodil ter ji posredoval:- kopijo namere o oddaji stvarnega premoženja v najem in kopijo skice dela parcele, ki se oddaja v najem in - zapisnik Odbora za gospodarstvo in okolje z dne 10. 3. 2015, kjer je bila vloga za oddajo zemljišča v najem (tudi prosilkina) obravnavana.Organ je pojasnil, da kopije naročila zakoličenja parcele, ki je predmet namere o oddaji, ne more posredovati, saj takšno zakoličenje nikoli ni bilo ne naročeno, ne izvedeno in ne plačano. Glede na to, da je parcela, ki je na voljo za oddajo, precej velika, eden od prosilcev za najem pa je zaprosil le za 50 m2 te parcele, je na terenu pokazal, kateri del bi želel v najem in ta del označil s štirimi lesenimi količki. Ker je parcela velika in se trenutno ne uporablja za namen, za katerega je namenjena, je organ pojasnil, da je možno del te parcele oddati tudi prosilki za …, kot je prosilka izrazila v svoji vlogi. Organ je še pojasnil, da najemna pogodba za navedeno parcelo še ni bila sklenjena, zaradi česar je prosilki ne morejo posredovati.Po prejemu navedenih dokumentov, je prosilka IP sporočila, da ji je organ posredoval le tiste dokumente, ki so bili že prej javno dostopni in je bila z njimi že seznanjena, zato še vedno vztraja pri pritožbi zaradi molka v delu, ki se nanaša na posredovanje naslednjih dokumentov:- odgovor na vprašanje z dne 29. 1. 2015 v zvezi z namero o oddaji stvarnega premoženja v najem. Navaja namreč, da grafični prikaz dela parcele, ki se oddaja v najem, ni bil priložen k nameri, ki je bila objavljena v januarju 2015 niti ni bil drugače dostopen. Šele po posredovanju IP je organ konec junija 2015 posredoval kopijo skice dela parcele, ki se oddaja v najem. Odgovor ji ni bil posredovan v zakonskem roku in skica parcele, ki naj bi se oddala v najem, januarja ni bila dostopna javnosti,- zahtevek za kopijo naročila za označitev dela parcele 1050/18, k. o. Divača, ki se oddaja v najem,- zahtevek za fotokopijo dokumenta občine, ki je podlaga za oddajo v najem oz. za uporabo s količki označenega dela zemljišča. Organ navaja, da najemna pogodba za ta del še ni sklenjena, na terenu pa je mogoče ugotoviti, da se s strani enega od interesentov za najem že uporablja (o čemer je seznanila tudi organ).Organ je dne 27. 7. 2015 izdal odločbo št. 090-0002/2015-10, s katero je zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na kopijo naročila parcelacije (zakoličenja oz. označitve) parcele in dokumenta občine, ki je podlaga za oddajo v najem – najemne pogodbe za parcelo št. 1050/18, k. o. Divača, zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih dokumentov in da ni dolžan ustvariti novega dokumenta, da bi zadostil zahtevi prosilke. Kot je organ že pojasnil »kopija naročila zakoličenja oz. označitve parcele, ki je bila predmet objavljene namere« in »najemna pogodba« ne obstajata v materializirani obliki in bi ju moral organ šele ustvariti, česar pa ni dolžan storiti, zato zahtevi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi. Organ je odločbo posredoval tudi IP in ponovno pojasnil, da prosilki ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ker ti ne obstajajo.Prosilka je v pritožbi z dne 27. 8. 2015 navedla, da se ji glede navedb organa porajajo dvomi v njihovo verodostojnost. Dokument glede grafičnega prikaza parcele, ki se oddaja v najem, ji je bil posredovan šele konec junija 2015, torej pet mesecev po tem, ko je dokument zahtevala, medtem ko informacije o dostopu na parcelo in glede cene najema, ni nikoli prejela. Prosilka je v nadaljevanju pritožbe navedla, da dvomi v to, da bi nekdo od zunaj sam od sebe postavljal količke po občinski parceli ali da bi občina brez predhodnega dogovora tak poseg dovolila. O tem bi moral biti narejen vsaj uradni zaznamek, običajno pa bi morala obstajati naročilnica občine. Po prvih ustnih informacijah županje, bi naj naročilo za to obstajalo, vendar so kasneje pojasnili, da ni bilo nobenega naročila označitve parcele (kljub temu, da količki še vedno stojijo). Kasneje ji je bilo pojasnjeno, da je količke postavila oseba, ki je želela najeti del parcele in je le označila, kateri del želi najeti. Ta oseba je sedaj že strojno izravnala zemljišče, dovažala tampon ipd., kljub temu, pa občina na ta dejanja ni reagirala, s čimer kaže na neprimernost oddaje navedenega dela zemljišča v najem. Prosilka navaja, da organ ni zagotovil ustrezne javnosti in odprtosti delovanja svojih organov in tako onemogočil uresničevanje pravic fizičnih oseb do pridobitve informacije javnega značaja; da si ni prizadeval, da bi bila javnost zadostno obveščena o delovanju organa in da obstaja sum prikrivanja oz. uničenja informacije z namenom, da bo ta javnosti nedostopna.Organ je z dopisom št. 090-0002/2015-14 z dne 11. 9. 2015 pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. Pritožbi je priložil celotno dokumentacijo, ki se nanaša na najem parcele št. 1050/18, k. o. Divača.IP je z dopisom št. 090-242/2015/2 z dne 16. 10. 2015 organ pozval, da se opredeli do tega, ali razpolaga z dokumenti, iz katerih izhaja informacija o predvidenem dostopu do dela parcele št. 1050/18, k. o. Divača, ki je namenjen oddaji v najem in informacijo o predvideni ceni oddaje navedenega zemljišča v najem.Organ je z dopisom št. 090-0002/2015-16 z dne 20. 10. 2015 v zvezi s predvidenim dostopom do parcele št. 1050/18, k. o. Divača, ki je bil namenjen oddaji v najem, pojasnil, da iz pogleda v kataster izhaja, da ima navedena parcela po celi mejni dolžini dostop iz Ulice Ludvika Požrlja in Ceste v zeleni gaj. Dokumenta, ki bi točno določen dostop izkazoval, pa organ nima, zato te informacije prosilki ni bilo mogoče posredovati kot informacije javnega značaja. V zvezi z informacijo o predvideni ceni oddaje navedenega zemljišča v najem organ pojasnjuje, da je bil način določitve cene za oddajo zemljišč v najem v Občini Divača določen do 4. 6. 2015 s sklepom Občinskega sveta Občine Divača, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 56/2013 (Sklep o oblikovanju najemnin na stavbna in kmetijska zemljišča v lasti Občine Divača), po 5. 6. 2015 pa s sklepom Občinskega sveta Občine Divača, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 37/15 (Sklep o oblikovanju najemnin za stavbna zemljišča v lasti Občine Divača). Sama najemnina oz. cena oddaje za konkretno zemljišče še ni bila oblikovana oz. določena, zato prosilki tudi ni bila posredovana. Organ je v zaključku še navedel, da je prosilki tako dostop do parcele, kot način oblikovanja cene za najem zemljišč v Občini Divača, dobro poznan. …. Hkrati …. Ker pa prosilka ni spraševala po sklepih, temveč o prevideni ceni oddaje zemljišča, ji na to vprašanje niso mogli dati odgovora, saj le-ta še ni bila določena.Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo organa v celoti, prav tako pa se pritožuje, da nikoli ni prejela informacije o dostopu na parcelo in o ceni najema parcele, prav tako pa je prejela informacijo o grafičnem delu parcele, ki se oddaja v najem, šele po posredovanju IP, torej 5 mesecev po podani zahtevi.Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ ter da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, zato se je IP v nadaljevanju spustil v odločanje o vprašanju, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.V zvezi z dokumenti, o katerih je organ odločal z odločbo (tj. kopija naročila parcelacije (zakoličenja oz. označitve) parcele in najemna pogodba za parcelo št. 1050/18, k. o. Divača), je IP v celoti sledil navedbam organa, da z dokumentom, ki izkazuje naročilo parcelacije oz. zakoličenja parcele ne razpolaga. Organ je namreč pojasnil, da sam nikoli ni naročil zakoličenja parcele, zaradi česar naročilo o tem ne obstaja. Pojasnil je, da je na podlagi objavljene namere o oddaji navedene parcele v najem, interesent za najem pokazal del parcele (50 m2) ki bi jo želel najeti, in ta del označil s štirimi lesenimi količki. IP je vpogledal v celotno korespondenco, ki jo je imel organ z interesenti za najem parcele št. 1050/18, k. o. Divača, in ugotovil, da se je organ na pobudo interesenta za najem res dogovarjal za oddajo navedene parcele, vendar do sklenitve najemne pogodbe ni prišlo. Organ torej ne razpolaga z naročilnico, s katero bi naročil zakoličenje dela parcele. IP ugotavlja tudi, da je iz korespondence z interesenti za najem razvidno, da je organ interesenta, ki je želel najeti le manjši del (50 m2 od sicer 1528 m2 velike parcele) pozval, da priloži skico, iz katere bo razvidno, kateri del parcele želi koristiti. Slednje tudi potrjuje navedbo organa, da je zakoličenje opravil sam interesent za najem parcele. Tako navedbe organa, kot tudi vsa razpoložljiva dokumentacija, so IP prepričala v to, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zato je pritožba prosilke v tem delu neutemeljena.Pri vpogledu v celotno dokumentacijo pa je IP ugotovil, da organ razpolaga z osnutkom najemne pogodbe za del parcele št. 1050/18, k. o. Divača, kar pomeni, da ne drži navedba organa, da z navedenim dokumentom ne razpolaga. Ker se organ do navedenega dokumenta v odločbi ni opredelil, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali so glede navedenega dokumenta podane morebitne izjeme iz prvega 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da bi dokument lahko predstavljal izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena (dokument, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine). Za sklicevanje na obravnavano izjemo morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti glede na določbo 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podani kumulativno: dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu; dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu in specifični škodni test - razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, je določen v prvem odstavku 7. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/2005 in 119/07; v nadaljevanju Uredba). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.Pri pregledu dokumenta IP ugotavlja, da je dokument dejansko osnutek in še v postopku izdelave, saj je na njem navedba »osnutek«, prav tako je čas trajanja najemne pogodbe ročno popravljen, ročno je popravljena tudi številka dokumenta, pogodba nima ne datuma ne podpisov. Glede na to, da je za čas začetka najema naveden datum, ki je že davno pretekel, organ pa najemne pogodbe, v času odločanja o zahtevi prosilke, še ni sklenil, je razvidno tudi, da je dokument še predmet posvetovanja v organu. Vendar IP na tem mestu ugotavlja, da izjema varstva dokumenta v nastajanju ni podana, ker ni izpolnjen drugi materialnopravni pogoj, tj. da bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Dokument namreč predstavlja pogodbo o najemu občinskega zemljišča, namera o oddaji tega dela zemljišča je bila javno objavljena, oblikovanje višine za najemnino temelji na javno objavljenih sklepih, preostalo besedilo pogodbe pa ne prinaša nobenih nepričakovanih, nerazumnih, nedopustnih ali mejnih določb ali odstopanj od siceršnje namere organa. Pogodba ne vsebuje subjektivnih opredelitev, nedokončanih stavkov, alternativnih variant, komentarjev, opomb in podobnih elementov, ki bi lahko prispevali k napačnemu razumevanju vsebine. Gre za celovit (tj. vsebinsko in funkcionalno zaokrožen) in celoten dokument (tj. ne gre za posamezne dele končnega dokumenta), sama vsebina pa je tako dodelana, da je z vidika povprečnega posameznika mogoče razmeroma enostavno in nedvoumno razumeti njen pomen, zaradi česar ne pušča dvomom v pomen, izvor in podlago besedila ter dvomov v namene organa. Dejstvo pa je, da je navedeni dokument le osnutek, kar pomeni, da ne predstavlja dokončnega dokumenta organa in da organa tudi ne zavezuje. Ob nadaljnjem pregledu dokumenta je IP ugotovil, da dokument vsebuje osebne podatke fizičnih oseb, za katere ne obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje, in sicer dokument vsebuje osebno ime, naslov, EMŠO in davčno številko najemnika; dokument pa vsebuje tudi ime in priimek županje.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1). Vendar pa se v skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.V zvezi z osebnimi podatki najemnika, ob upoštevanju, da do sklenitve najemne pogodbe ni prišlo, IP ugotavlja, da so navedeni podatki varovani osebni podatki in jih je, v skladu z določili 7. člena ZDIJZ, treba prekriti. Enako pa ne velja za osebne podatke županje, saj 1. alineja tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Osebne podatke županje (ime in priimek) je torej v zahtevanem dokumentu dopustno razkriti. ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa.V delu pritožbe, v katerem se prosilka pritožuje, da je prejela grafični prikaz parcele, ki se oddaja v najem, šele po posredovanju IP, torej 5 mesecev po podani zahtevi, IP sicer ugotavlja, da je rok za odločitev organa o podani zahtevi res 20 delovnih dni, vendar je organ prosilki v tem delu ugodil in ji posredoval zahtevane informacije v zahtevani obliki. Prosilka torej z zahtevanimi informacijami že razpolaga, zato IP ugotavlja, da prosilka v tem delu nima več pravovarstvenega interesa, ker je bilo njeni zahtevi za dostop že ugodeno. Določba 26. člena ZDIJZ sicer določa, da se zahteva za dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne samo, kadar zahtevana informacija predstavlja eno izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da ZDIJZ zavrnitve zahteve iz razloga njenega ponavljanja, oziroma iz razloga, da je bil dostop do informacij javnega značaja že omogočen, ne predvideva. Vendar pa je v obravnavani zadevi bistveno, da so bile prosilki zahtevane informacije posredovane in zato prosilka ne more imeti pravovarstvenega interesa za vložitev pritožbe v tem delu. Njena pritožba je v tem delu tako neutemeljena in jo je IP zavrnil.Iz zahteve prosilke z dne 29. 1. 2015 izhaja, da imenovana želi pridobiti tudi informacijo o predvidenem dostopu do dela parcele, ki je namenjen oddaji v najem, kot tudi o predvideni ceni tako oddanega zemljišča v najem. Prosilka je torej zahtevala informacije, o katerih organ v svoji odločbi ni odločil, niti ni napravil uradnega zaznamka, ki se napravi na podlagi prvega odstavka 22. člena ZDIJZ, če organ zahtevi za dostop ugodi. Ker organ ni obravnaval vseh zahtevkov in se do njih opredelil oz. sploh ni jasno, kaj je organ v tem delu naredil, se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Takšna odločba organa je tudi v nasprotju s prvim odstavkom 213. člena ZUP, ki določa, da mora organ v izreku odločbe odločiti o vseh zahtevkih stranke.V pritožbenem postopku je IP odpravil omenjeno nepravilnost in ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval predviden dostop do dela parcele, ki se oddaja v najem, razpolaga pa z dokumentom, ki izkazuje predvideno višino najemnine za ta del parcele. Predvidena višina najemnine je razvidna iz osnutka najemne pogodbe, o kateri je IP v tej odločbi že odločal in organu naložil posredovanje dokumenta, zato se IP do dostopa do navedene informacije ne bo ponovno opredeljeval, saj je v tem delu pritožbi prosilke že ugodil. V zvezi z informacijo, ki bi izkazovala predviden dostop do dela parcele, ki se oddaja v najem, pa je IP ugotovil, da je organ pričel s postopkom oddaje dela občinske parcele v najem šele na podlagi pobude posameznika. Posameznik je želel najeti le manjši del parcele, pri čemer sprva ni podrobneje definiral lokacije. Organ je navedenega interesenta opozoril, naj priloži skico, iz katere bo razvidno, kateri del parcele bo koristil, ne pa tudi skice dostopa do navedenega dela parcele. V dodatnih pojasnilih, ki jih je IP zahteval od organa, je organ pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajal točno določen dostop do dela parcele, ki naj bi se oddala, da pa je iz katastra razvidno, da ima celotna parcela dostop po celi mejni črti Ulice Ludvika Požrlja in Ceste v zeleni gaj. IP na tem mestu ugotavlja, da dokument, iz katerega bi bil razviden dostop do dela parcele, ki se oddaja v najem, ne obstaja. Iz javno dostopnih registrov je sicer viden dostop do celotnega dela parcele, vendar navedeno ne predstavlja informacije, kot jo je prosilka opredelila v zahtevi. Prosilko namreč zanima predviden dostop do tistega dela celotne parcele, ki se oddaja v najem, organ pa dokumenta, iz katerega bi tak dostop izhajal, ni nikoli ustvaril, z njim pa niti ne razpolaga. IP je zato pritožbo prosilke v tem delu štel kot neutemeljeno, saj zahtevani dokument ne obstaja. Na tem mestu IP pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevan dokument pri organu ne obstoji, IP ugotavlja, da pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Ker organ razpolaga z najemno pogodbo, iz katere izhaja tudi predvidena višina najemnine za predmetno nepremičnino, IP v tem delu zaključuje, da je pritožbi prosilke treba delno ugoditi. Organ na prvi stopnji namreč ni odločil pravilno in zakonito, saj je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja, in je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. Zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP (glede najemne pogodbe) in prvega odstavka 251. člena ZUP (glede predvidene višine najemnine), pritožbi delno ugodil in delno odpravil 1. točko izreka izpodbijane odločbe in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ na posredovanih dokumentih prekriti) pa je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Organ je pritožbo prosilke zavrnil tudi glede naročila parcelacije oz. zakoličenja parcele in glede dokumenta, ki bi izkazoval predviden dostop do dela parcele, ki se oddaja v najem, saj navedena dokumenta pri organu ne obstajata. To pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej (glede naročila parcelacije oz. zakoličenja parcele) pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa v tem delu neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne. V delu, v katerem organ o zahtevi prosilke ni odločil (predviden dostop do dela parcele, ki se oddaja v najem), je IP ugotovil, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva in da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, zato je dopolnil postopek, sam odpravil omenjene pomanjkljivosti in ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zato je pritožbo prosilke v tem delu, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil. V delu, v katerem se prosilka pritožuje zaradi dolgotrajnega odločanja (grafični prikaz parcele), je IP ugotovil, da je bilo prosilki v tem delu ugodeno, zaradi česar nima več pravovarstvenega interesa za vložitev pritožbe. Zgolj dejstvo, da je organ odločal predolgo, v konkretnem primeru ne more predstavljati razloga za pritožbo, zato je IP pritožbo prosilke na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.IP na tem mestu zgolj pojasnjuje, da je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, v nadaljevanju ZUT), pritožba zoper odločbo prvostopenjskega organa v zadevi dostopa do informacij javnega značaja oproščena plačila takse, zaradi česar ima prosilka v skladu s 17. členom ZUT (v povezavi z 18. členom ZUT) pravico od organa zahtevati vračilo plačane takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena ZUT oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav., svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka