Delić Anuška,novinarka Dela - Univerza v Ljubljani
+-Datum: 23.11.2015 Številka: 090-241/2015 Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek, Notranje delovanje organa, Test interesa javnosti POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala dokumentacijo v zvezi z revizijo na Fakulteti za upravo. Organ je zahtevo prosilke zavrnil zaradi obstoja izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku presodil, da je organ napačno uporabil materialno pravo (izjemo notranjega delovanja je uporabil napačno, ni pa uporabil delnega dostopa oz. se niti ni opredelil do varovanih osebnih podatkov). IP je zato pritožbi prosilke delno ugodil, in sicer je pritožbo zavrnil v delu, v katerem je ugotovil obstoj izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, v preostalem delu pa je pritožbi ugodil.ODLOČBA:Številka: 090-241/2015/4Datum: 24. 11. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. odst. 247. čl., 3. odst. 248. čl. in 1 odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 12. 8. 2015, št. 071-3/2015-19, Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožbi prosilke, z dne 27. 8. 2015, zoper odločbo Univerze v Ljubljani št. 071-3/2015-19, z dne 12. 8. 2015, se delno ugodi ter se izpodbijana odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki na e-naslov … posredovati:
A) Končno poročilo o revizijskem pregledu poslovanja Fakultete za upravo, z dne 20. 1. 2010 oz. dokument Revizijsko poročilo FU_januar2010.pdf, pri čemer je organ dolžan prekriti:- vzrok odsotnosti ter leto upokojitve, ki se nahajata v tretji alineji na str. 16 poročila in se nanašata na prof. …,- imena in priimke šestih študentov, ki so bili imenovani za tutorje študente in se nahajajo v sklepu št. 8 na str. 4 zapisnika 9. seje Senata Fakultete za upravo, ki je potekala dne 23. 4. 2008 (priloga tč. 3),- ime, priimek, datum in kraj rojstva kandidatke, ki se nahajajo v sklepu št. 10 na str. 4 zapisnika 9. seje Senata Fakultete za upravo, ki je potekala dne 23. 4. 2008 (priloga tč. 3),- ime in priimek študentke, ki se nahajata v sklepu št. 11 na str. 5 zapisnika 9. seje Senata Fakultete za upravo, ki je potekala dne 23. 4. 2008 (priloga tč. 3),- ime in priimek študenta, ki se nahajata v sklepu št. 20 na str. 6 zapisnika 9. seje Senata Fakultete za upravo, ki je potekala dne 23. 4. 2008 (priloga tč. 3),- ime in priimek študentke, ki se nahajata v sklepu št. 22 na str. 6 zapisnika 9. seje Senata Fakultete za upravo, ki je potekala dne 23. 4. 2008 (priloga tč. 3),- imena in priimke, ki se nahajajo v točkah 1, 2, 3, in 4 Pojasnil o habilitacijskih nazivih pedagoških sodelavcev v študijskem letu 2007/2008 (priloga tč. 5),- ime, priimek in telefonsko številko posameznika, ki je naveden kot kontaktna oseba pri Vzajemni in se nahajajo v tretjem odstavku dopisa Fakultete za upravo, z dne 21. 12. 2009 (priloga tč. 8),- ime, priimek in telefonsko številko posameznice, ki je navedena kot kontaktna oseba pri zavarovalnici Triglav in se nahajajo v drugem odstavku dopisa Fakultete za upravo, z dne 21. 12. 2009 (priloga tč. 9),- celoten stolpec z imeni in priimki ter celoten stolpec s podpisi, ki se nahajata na Seznamu podpisov zaposlenih v zvezi z odtegnitvijo mesečne zavarovalne premije od plače (priloga tč. 10),- ime in priimek študentke, ki se nahajata v polju »RAZLAGA«, v mesečnem poročilu … za julij 2008 (priloga tč. 31),- imena in priimki treh študentov, ki se nahajajo v polju »RAZLAGA«, v mesečnem poročilu dr. … za mesec oktober 2007 (priloga tč. 32),- ime in priimek študentke, ki se nahajata v polju »RAZLAGA«, v mesečnem poročilu dr. … za mesec november 2007 (priloga tč. 32),- imena in priimki štirih študentov, ki se nahajajo v polju »RAZLAGA«, v mesečnem poročilu dr. … za mesec maj 2008 (priloga tč. 32),- naslov prebivališča, kraj davčne izpostave in davčno številko, ki se nahajajo v drugem odstavku avtorske pogodbe št. 13600-431/2009-1, z dne 1. 10. 2009 (priloga tč. 35),- številko transakcijskega računa in naziv banke, ki se nahajata v drugem odstavku petega člena avtorske pogodbe št. 13600-431/2009-1, z dne 1. 10. 2009 (priloga tč. 35),- imena in priimki šestih študentov, ki se nahajajo v polju »RAZLAGA«, v mesečnem poročilu dr. … za mesec december 2009 (priloga tč. 37),- imena in priimki štirih študentov, ki se nahajajo v polju »RAZLAGA«, v mesečnem poročilu dr. … za mesec november 2009 (priloga tč. 37),- imeni in priimka dveh študentov, ki se nahajajo v polju »RAZLAGA«, v mesečnem poročilu dr. … za mesec oktober 2009 (priloga tč. 37),- vse informacije, ki se nahajajo v zadnji vrstici rubrike »DAJATVE« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- naziv banke in številko bančnega računa, ki se nahajata v rubriki »IZPLAČILO« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v drugi, tretji in četrti vrstici rubrike »ZASLUŽKI« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v zadnji vrstici rubrike »DAJATVE« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- naziv banke in številko bančnega računa, ki se nahajata v rubriki »IZPLAČILO« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v drugi in tretji vrstici rubrike »ZASLUŽKI« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v zadnji vrstici rubrike »DAJATVE« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- naziv banke in številko bančnega računa, ki se nahajata v rubriki »IZPLAČILO« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v drugi vrstici rubrike »ZASLUŽKI« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v zadnji vrstici rubrike »DAJATVE« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- naziv banke in številko bančnega računa, ki se nahajata v rubriki »IZPLAČILO« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v drugi vrstici rubrike »ZASLUŽKI« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v zadnji vrstici rubrike »DAJATVE« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- naziv banke in številko bančnega računa, ki se nahajata v rubriki »IZPLAČILO« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v zadnji vrstici rubrike »DAJATVE« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- naziv banke in številko bančnega računa, ki se nahajata v rubriki »IZPLAČILO« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v drugi vrstici rubrike »ZASLUŽKI« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v zadnji vrstici rubrike »DAJATVE« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- naziv banke in številko bančnega računa, ki se nahajata v rubriki »IZPLAČILO« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v zadnji vrstici rubrike »DAJATVE« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- naziv banke in številko bančnega računa, ki se nahajata v rubriki »IZPLAČILO« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije, ki se nahajajo v zadnji vrstici rubrike »DAJATVE« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- naziv banke in številko bančnega računa, ki se nahajata v rubriki »IZPLAČILO« v letnem plačilnem listu za … (priloga tč. 42),- vse informacije o dodatkih za delovno dobo, ki se nahajajo v deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti vrstici izpiska izplačil … (priloga tč. 44),- vse informacije o dodatkih za delovno dobo, ki se nahajajo v deveti, deseti, enajsti in dvanajsti vrstici izpiska izplačil … (priloga tč. 44),- vse informacije o dodatkih za delovno dobo, ki se nahajajo v deveti, deseti, enajsti in dvanajsti vrstici izpiska izplačil … (priloga tč. 44),- vse informacije, ki se nahajajo v štirinajsti vrstici izpiska izplačil … (priloga tč. 44),- vse informacije o dodatkih za delovno dobo, ki se nahajajo v deveti, deseti, enajsti in dvanajsti vrstici izpiska izplačil … (priloga tč. 44),- vse informacije o dodatkih za delovno dobo, ki se nahajajo v štirinajsti, petnajsti, šestnajsti in sedemnajsti vrstici izpiska izplačil … (priloga tč. 44),- vse informacije o dodatkih za delovno dobo, ki se nahajajo v štirinajsti, petnajsti, šestnajsti in sedemnajsti vrstici izplačil … (priloga tč. 44),- vse informacije, ki se nahajajo v devetnajsti vrstici izpiska izplačil … (priloga tč. 44),- vse informacije o dodatkih za delovno dobo, ki se nahajajo v deveti, deseti, enajsti in dvanajsti vrstici izpiska izplačil … (priloga tč. 44),- vse informacije o dodatkih za delovno dobo, ki se nahajajo v deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti vrstici izpiska izplačil … (priloga tč. 44),- naslov prebivališča, EMŠO, davčno številko, kraj davčne izpostave, naziv banke in številko bančnega računa avtorja, ki se nahajajo v avtorski pogodbi št. 13600-00105/2008-1, z dne 17. 4. 2008 (priloga tč. 45),- naslov prebivališča, EMŠO, davčno številko, kraj davčne izpostave, naziv banke in številko bančnega računa avtorja, ki se nahajajo v avtorski pogodbi št. 13600-00496/2007-1, z dne 18. 12. 2007 (priloga tč. 45),- naslov prebivališča, EMŠO, davčno številko, kraj davčne izpostave, naziv banke in številko bančnega računa avtorja, ki se nahajajo v avtorski pogodbi št. 13600-310/2007-2, z dne 1. 10. 2007 (priloga tč. 46),- naslov prebivališča, EMŠO, davčno številko, kraj davčne izpostave, naziv banke in številko bančnega računa avtorja, ki se nahajajo v avtorski pogodbi št. 13600-310/2007-1, z dne 1. 10. 2007 (priloga tč. 46),- telefonsko številko, ki se nahaja v zadnjem odstavku dopisa št. 04000-34/2009-3, z dne 5. 12. 2009 (priloga tč. 48),- telefonsko številko, ki se nahaja v zadnjem odstavku dopisa št. 04000-34/2009-5, z dne 5. 12. 2009 (priloga tč. 49),- telefonsko številko, ki se nahaja v zadnjem odstavku dopisa št. 04000-34/2009-4, z dne 5. 12. 2009 (priloga tč. 50),- vse informacije, ki se nahajajo v stolpcu »bolniška v dnevih« in v stolpcu »bolniška v urah«, v tabeli Nadurno delo v decembru 2009 (priloga tč. 60),- e-naslov, ki se nahaja v rubriki »PODATKI O UPORABNIKU DIGITALNEGA POTRDILA« na tretji strani vloge za dostop do UJPnet št. 2287 (priloga tč. 62),- e-naslov, ki se nahaja v rubriki »UPORABNIK« na prvi strani obvestila uporabniku UJPnet, z dne 22. 9. 2008 (priloga tč. 63),- e-naslov, ki se nahaja v rubriki »UPORABNIK« na prvi strani obvestila uporabniku UJPnet, z dne 6. 11. 2009 (priloga tč. 64),- naslov prebivališča in e-naslov, ki se nahajata v rubriki »PODATKI O UPORABNIKU DIGITALNEGA POTRDILA« na tretji strani vloge za dostop do UJPnet št. 14389 (priloga tč. 65),- naslov prebivališča in e-naslov, ki se nahajata v rubriki »PODATKI O UPORABNIKU DIGITALNEGA POTRDILA« na drugi strani vloge za dostop do UJPnet št. 14231 (priloga tč. 65),- e- naslov, ki se nahaja v rubriki »UPORABNIK« na prvi strani obvestila uporabniku UJPnet, z dne 2. 11. 2009 (priloga tč. 64),- datum rojstva, naslov prebivališča in davčno številko javne uslužbenke, ki se nahajajo v tretjem odstavku na prvi strani pogodbe o zaposlitvi št. 12200-22/2008-1, z dne 6. 5. 2008 (priloga tč. 74),- naslov prebivališča javne uslužbenke, ki se nahaja tretji vrstici drugega člena na prvi strani pogodbe o zaposlitvi št. 12200-22/2008-1, z dne 6. 5. 2008 (priloga tč. 74),- naslov bivališča, davčno številko in kraj davčne izpostave, ki se nahajajo v drugem odstavku na prvi strani podjemne pogodbe št. 13600-432/2009-1, z dne 1. 10. 2009 (priloga tč. 84),- številko transakcijskega računa in naziv banke, ki se nahajata v drugem odstavku četrtega člena podjemne pogodbe št. 13600-432/2009-1, z dne 1. 10. 2009 (priloga tč. 84),- e-naslov pošiljatelja, ki se nahaja v vrstici, ki se prične s From: in v predzadnji vrstici (skrajno levo) posredovanega e-sporočila, z dne 7. 1. 2008 (priloga tč. 89)- e-naslov javne uslužbenke, ki se nahaja v glavi dopisa tiskarne Present d.o.o., z dne 21. 9. 2007 (priloga tč. 89),- e-naslov javne uslužbenke, ki se nahaja v glavi dopisa tiskarne Present d.o.o., z dne 21. 9. 2007 (priloga tč. 90),- e-naslov pošiljatelja, ki se nahaja v vrstici, ki se prične s From: in v predzadnji vrstici (skrajno levo) posredovanega e-sporočila, z dne 7. 1. 2008 (priloga tč. 90),- e-naslov pošiljatelja, ki se nahaja v vrstici, ki se prične s From: in v predzadnji vrstici (skrajno levo) posredovanega e-sporočila, z dne 7. 1. 2008 (priloga tč. 92),- e-naslov javne uslužbenke, ki se nahaja v glavi dopisa tiskarne Present d.o.o., z dne 21. 9. 2007 (priloga tč. 92),- ime in priimek študentke, ki se nahajata v prvi vrstici 24. sklepa in levo nad tem sklepom na peti strani zapisnika 19. seje Upravnega odbora št. 03400-35/2009-2, z dne 16. 9. 2009 (priloga tč. 94),- ime in priimek študentke, ki se nahajata v prvi vrstici 25. sklepa in levo nad tem sklepom na peti strani zapisnika 19. seje Upravnega odbora št. 03400-35/2009-2, z dne 16. 9. 2009 (priloga tč. 94),- ime in priimek študentke, ki se nahajata v prvi vrstici 26. sklepa in levo nad tem sklepom na peti strani zapisnika 19. seje Upravnega odbora št. 03400-35/2009-2, z dne 16. 9. 2009 (priloga tč. 94),- ime in priimek študentke, ki se nahajata v prvi vrstici 27. sklepa in levo nad tem sklepom na peti strani zapisnika 19. seje Upravnega odbora št. 03400-35/2009-2, z dne 16. 9. 2009 (priloga tč. 94),- ime in priimek študenta, ki se nahajata v prvi vrstici 28. sklepa in levo nad tem sklepom na peti strani zapisnika 19. seje Upravnega odbora št. 03400-35/2009-2, z dne 16. 9. 2009 (priloga tč. 94),B) Odzivno poročilo Fakultete za upravo št. 52400-1/2009-5, z dne 23. 4. 2010 oz. dokument Odzivno poročilo_program ukrepov FU_april2010.pdf v celoti.2. V delu, v katerem je organ dolžan, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilke zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilka je, dne 18. 5. 2015, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala kopijo:I. poročila revizije, ki jo je organ leta 2009 opravil na Fakulteti za upravoII. odzivnega poročila Fakultete za upravoOb tem je navedla, da želi prejeti dokumente v elektronski obliki po elektronski pošti. Če to ni mogoče, pa želi prejeti dokumente po navadni pošti.Organ je z odločbo št. 071-3/2015-5, z dne 8. 6. 2015, zahtevo prosilke kot nedovoljeno zavrgel. Zoper odločbo št. 071-3/2015-5, z dne 8. 6. 2015 je prosilka, dne 9. 6. 2014, vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je organ kršil pravila postopka s tem, ko je napačno uporabil načelo ne bis in idem. Organ je pritožbo prosilke z dopisom št. 071-3/2015-10, z dne 17. 6. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.Prosilka je, na podlagi poziva IP, dne 30. 6. 2015 dopolnila pritožbo s pojasnilom, da je zahtevo podala v lastnem oz. osebnem imenu.IP je z odločbo št. 090-166/2015/4, z dne 10. 7. 2015, pritožbi prosilke ugodil, odločbo organa odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek.Organ je z odločbo št. 071-3/2015-19, z dne 12. 8. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je v zvezi z zahtevanimi dokumenti podana izjema po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Razkritje poročila notranje revizije bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa, saj bi objava poročila sprožila množico novinarskih vprašanj. Organ je imel samo v mesecu marcu 2015 trikrat več novinarskih vprašanj kot v enakem obdobju v letu 2014, kar je zahtevalo veliko dodatnega dela, ki je hromilo opravljanje tekočih nalog (npr. priprava letnega poročila, razpisno prijavni postopki, priprava na projekte, ki jih bo predvidela Strategija pametne specializacije ipd.). Ob tem se je skliceval na sodbo Upravnega sodišča III U 240/2012-15, ki je dostop do informacij javnega značaja omejilo. Organ v predmetni zadevi nikakor ne vidi interesa družbe nad izvajanjem demokratične funkcije in funkcije nadzora, pač pa zgolj interes posameznika oz. medija. Nadalje je organ poudaril, da so vsi podatki v zvezi z delovanjem Fakultete za upravo javno dostopni na spletu, saj fakulteta letno objavlja poslovna poročila. Dostopno je tudi poslovno poročilo za leto 2009, iz katerega je razvidno poslovanje fakultete v konkretnem letu. Postopanje organa v predmetni zadevi je skladno z Usmeritvami za državno notranje revidiranje, izdano s strani Službe za nadzor proračuna (tč. 6.8.3. se nanaša na zahteve glede ravnanja z dokumenti in varovanja podatkov). Vse informacije, dobljene med pregledom, so zaupne. Do revizijskega poročila Fakultete za upravo smejo dostopati le določeni nacionalni in EU organi. Organ je tudi opravil škodni test. Revizijsko poročilo je bilo izdano leta 2009. Vsakršna informacija, ki bi se navajala v medijskih objavah, brez predhodne presoje oz. vrednotenja, bi povzročila organu veliko škodo oz. bi mu povzročila motnje v sedanjem delovanju. Javnost pa bi bila glede na starost zahtevanih dokumentov seznanjena z neaktualnimi informacijami. Nadalje je organ navedel, da je notranja revizija in posledično notranje revizijsko poročilo sestavni del sistema notranjega nadzora javnih financ. Organ namreč v sklopu lastne avtonomije izvaja nadzor. Organ mora zagotoviti neodvisnost notranjih revizorjev, ki ne smejo biti pod vplivom ali pritiskom katerekoli javnosti, ki bi lahko vplival na njihovo nepristransko delovanje. Z razkritjem notranjih revizijskih poročil bi notranja revizija, kot institut namenjen predvsem vodstvu organa, izgubila svoj namen.Zoper izpodbijano odločbo je prosilka, dne 27. 8. 2015, vložila pritožbo, v kateri je navedla, da ni mogoča interpretacija, po kateri bi se novinarska vprašanja, na katera mora organ odgovarjati ex lege, štela za motnjo v notranjem delovanju organa. Dejansko stanje, ki je botrovalo odločitvi Upravnega sodišča III U 240/2012-15, ni primerljivo dejanskemu stanju v predmetni zadevi. Prosilkina zahteva za dostop do informacij javnega značaja v ničemer ne odstopa od namena ZDIJZ. Afera honorarji je s položaja ministrice odnesla nekdanjo dekanjo Fakultete za upravo, ki je postala dekanja oktobra 2009 (v letu, ko je poslovanje preverjala notranja revizija), pred tem pa je bila prodekanja. Zaradi tega je podan izrazit javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov. Organ je pritožbo prosilke z dopisom št. 071-3/2015-25, z dne 11. 9. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.Organ je na podlagi poziva IP z dopisom, z dne 23. 9. 2015, posredoval tudi v predmetni zadevi zahtevane dokumente v elektronski obliki, in sicer dva dokumenta z nazivom: - Revizijsko poročilo FU_januar2010.pdf- Odzivno poročilo_program ukrepov FU_april2010.pdf.Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Ni sporno, da v predmetni zadevi zahtevane informacije izpolnjujejo kriterije iz 1. odst. 1. čl. ZDIJZ v povezavi s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ oz. da gre za informacije javnega značaja ter, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Presoditi pa je potrebno, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.1. Glede izjeme po 11. tč. 1. odst 6. čl. ZDIJZ:Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Kumulativno morata torej biti izpolnjena dva pogoja: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa - razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test). Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Dokumenti oz. podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oz. bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oz. kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije (jo ohromiti), da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. IP je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, iz katerih so razvidna navodila organa, katerih namen je zagotoviti dvig ravni delovanja članice organa v zvezi z načrtovanjem obremenitev pedagoških delavcev, kadrovskimi postopki, evidentiranjem stroškov, plačami, nadomestili in drugimi prejemki ter izplačili, nabavnim procesom, odprodajo osnovnih sredstev, založniško dejavnostjo ter porabo proračunskih sredstev. IP zaključuje, da je bila dokumentacija, ki je predmet presoje, nedvomno izdelana za namen »notranje rabe«, zato je prvi pogoj za obstoj navedene izjeme izpolnjen. V nadaljevanju je IP v zvezi z zahtevanimi dokumenti opravil škodni test in presodil, ali je izpolnjen tudi drugi pogoj iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa). Organ je v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje zahtevanih dokumentov sprožilo množico novinarskih vprašanj in povzročilo organu veliko dodatnega dela. IP poudarja, da ima organ v okviru svojega delovanja vzpostavljeno službo za odnose z javnostmi, ki je usposobljena ravno za tovrstne izzive. Tudi glede na velikost organa in njegovo vlogo v družbi bi bilo objektivno nelogično sprejeti stališče, da lahko občasen povečan obseg dela zaradi novinarskih vprašanj ohromi organ smislu, da bi bilo njegovo delovanje povsem onemogočeno. IP nadalje pojasnjuje, da se primer iz sodne prakse, na katerega se sklicuje organ, nanaša na povsem drugačno dejansko stanje in posledično na aplikacijo povsem druge pravne podlage, kot jo je organ navedel kot podlago za zavrnitev zahteve v predmetni zadevi. Sodba Upravnega sodišča III U 240/2012-15 je namreč potrdila odločitev IP, da je posameznik (en prosilec) s tem, ko je v zelo kratkem obdobju na organ naslovil 117 zahtev za dostop do informacij javnega značaja in 322 spremljajočih dopisov, zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja (5. odst. 5. čl. ZDIJZ). Sklicevanje organa na ta primer je torej povsem nerelevantno, saj je organ zavrnil dostop do informacij s sklicevanjem na obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in ne na zlorabo prosilkine pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nadalje je organ navedel, da bi bila javnost glede na starost zahtevanih dokumentov seznanjena z neaktualnimi informacijami. IP poudarja, da ravno zaradi relativno velike časovne oddaljenosti nastanka zahtevane dokumentacije (pregledano je bilo poslovanje v letu 2008) organu nikakor ne more nastati škoda pri delovanju. Razkritje tudi ne more vplivati na neodvisnost revizorjev, saj so vsi postopki že bili zaključeni. Razkritje zahtevanih dokumentov lahko kvečjemu pripomore k ozaveščanju, da se nivo delovanja organa in njegovega upravljanja z javnim premoženjem dviguje, saj so bile pri pregledu ugotovljene določene nepravilnosti, ki pa so bile v skladu z aktualnimi standardi delovanja v doglednem času odpravljene. Z drugimi besedami, IP ob upoštevanju zgoraj navedenega restriktivnega koncepta obravnavanja izjeme, meni, da organu ni uspelo izkazati motenj, ki bi mu nastale zaradi razkritja zahtevanih dokumentov. IP je zato zaključil, da v konkretnem primeru ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oz. dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja zahtevanih informacij prosilki. V zvezi s temi informacijami torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede teh informacij ni podana. Zato je IP, na podlagi 1 odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilke v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.IP nazadnje še poudarja, da je v skladu z načelom transparentnosti stalna praksa Računskega sodišča, da po zaključku opravljene revizije v celoti javno objavi vsa poročila (npr. Fakulteta za strojništvo: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K35414EB1CC582EC3C1257A9F003890D4). Prav tako IP opozarja, da je vprašanje, ali gre pri revizijskem poročilu za prosto dostopno informacijo javnega značaja, presojalo tudi Upravno sodišče RS, ki je pritrdilo IP, da gre za informacije, ki so prosto dostopne javnosti (sodba Upravnega sodišča RS II U 213/2012-12 z dne 21. 11. 2012). 2. Glede izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:IP je v nadaljevanju v okviru preizkusa po uradni dolžnosti preveril, ali zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke. V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilki zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjem v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.IP je ugotovil, da dokumenti, ki so predmet presoje v tem postopku, vsebujejo veliko osebnih podatkov (ime, priimek, podpis, datum in kraj rojstva, naslov bivališča, e-naslov, EMŠO, davčna številka, kraj davčne izpostave, zdravstveni podatki, podatki o letu upokojitve, podatki o starševstvu, telefonska številka, številka transakcijskega računa in naziv banke ter podatki v zvezi s prostovoljnim dodatnim zavarovanjem) in presojal, ali je prosilki do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. V zvezi z imeni in priimki študentov, kandidatov, javnih uslužbencev v povezavi z njihovim dodatnim prostovoljnim zavarovanjem ter imeni in priimki kontaktnih oseb, ki niso javni uslužbenci, IP ni našel pravne podlage, da se jih lahko posreduje javnosti. Glede teh podatkov tudi ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP prav tako ni našel pravne podlage za razkritje datuma in kraja rojstva, naslova bivališča, e-naslova, EMŠO, davčne številka, kraja davčne izpostave, zdravstvenih podatkov, podatkov o letu upokojitve, podatkov o starševstvu, telefonske številke, številke transakcijskega računa in naziva banke ter podatkov v zvezi s prostovoljnim dodatnim zavarovanjem. Tudi glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.IP je v zvezi z imenom in priimkom ter podpisom oseb, ki so pooblaščene za zastopanje gospodarskih družb ter v zvezi z imenom in priimkom samostojnega podjetnika ugotovil, da gre za podatke, ki so razvidni iz javnih evidenc, zato ne gre za varovane osebne podatke, posledično pa je njihovo razkritje dopustno.Nadalje je IP v zvezi z imenom, priimkom in podpisom državne revizorke, zaposlenih na Fakulteti za upravo in ostalih javnih uslužbencev (profesorji z drugih fakultet, zaposleni na Univerzi) ugotovil, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje njihovih imen, priimkov in podpisov dopustno. IP pri tem poudarja, da je ob slednjem preizkusu zajel tudi pet avtorskih pogodb in podjemno pogodbo, ki so del predmetne dokumentacije (avtorske pogodbe št. 13600-431/2009-1, z dne 1. 10. 2009 (priloga tč. 35), št. 13600-00105/2008-1, z dne 17. 4. 2008 (priloga tč. 45), št. 13600-00496/2007-1, z dne 18. 12. 2007 (priloga tč. 45), št. 13600-310/2007-2, z dne 1. 10. 2007 (priloga tč. 46) in št. 13600-310/2007-1, z dne 1. 10. 2007 (priloga tč. 46) in podjemna pogodba št. 13600-432/2009-1, z dne 1. 10. 2009 (priloga tč. 84)). Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb v visokem šolstvu v zvezi z delovnim razmerjem pri javnih visokošolskih zavodih zaposlenih javnih uslužbencev. Iz sodbe Upravnega sodišča RS št. II U 72/2009-12 z dne 19. 5. 2010[1] namreč izhaja, da je kriterij »v povezavi z delovnim razmerjem« v konkretnem primeru treba razlagati široko. V tej zadevi je Upravno sodišče RS zavzelo stališče, da je podatek o tem, ali so delavci Univerze v Mariboru podali izjavo o sklenitvi pogodbenih razmerij za namene akreditacijskih postopkov pri drugih delodajalcih, v zvezi z delovnim razmerjem teh javnih uslužbencev. V skladu s 63. čl. Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14; v nadaljevanju ZViS) je delovna in pedagoška obveznost zaposlenih v visokošolskem izobraževanju zakonsko določena, iz 10. odst. 63. čl. ZViS pa izhaja, da se pogodba o delu (kamor sodi tudi avtorska ali podjemna pogodba) lahko sklene zgolj izjemoma in ne več kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje deset mesecev v študijskem letu. Kdor ima sklenjeno delovno razmerje na področju visokošolskega izobraževanja v skladu s tem zakonom, mora pred sklenitvijo pogodbe o delu, predložiti soglasje delodajalca. Povedano drugače, po stališču Upravnega sodišča RS je vprašanje sklepanja podjemnih in avtorskih pogodb v visokem šolstvu v zvezi z delovnim razmerjem pri javnih visokošolskih zavodih (kar Fakulteta za upravo nedvomno je) zaposlenih javnih uslužbencev. Posledično je dostop do podatkov o sklenjenih avtorskih in podjemnih pogodbah ter izplačilih na tej podlagi dopusten v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je ob pregledu pogodb, ki so predmet tega pritožbenega postopka, ugotovil, da gre v celoti brez izjeme za pogodbe za opravljeno delo, ki sodi v okvir del na rednem in izrednem študiju, študiju na daljavo in podiplomskem študiju (dobeseden prepis obveznosti avtorjev in podjemnice v predmetnih pogodbah zajema sledeče naloge: priprava gradiv za predavanja, predavanja, vaje, seminarji, konzultacije, govorilne ure, pregledovanje in ocenjevanje izpitov, sodelovanje kot mentor pri raziskovalnem seminarju, pregledovanje in ocenjevanje seminarskih nalog, sodelovanje kot mentor pri pripravi in zagovoru zaključnih del, sodelovanje kot predsednik ali član komisije za zagovor zaključnih del in druga dela povezana s pedagoškim procesom). Vsa navedena dela nedvomno sodijo v pedagoške obveznosti. Glede na navedeno gre v konkretnih primerih tudi za podatek v zvezi z delovnim razmerjem, saj se po avtorskih in podjemnih pogodbah dejansko izvajajo dela, ki sodijo v okvir delovnih obveznosti iz rednega delovnega razmerja javnega uslužbenca. Vendar, kot navedeno, zakonodaja dopušča (63. čl. ZViS), da se neposredna pedagoška obveznost, ki se izvaja kot javna služba, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko pod določenimi pogoji (ne več kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje deset mesecev v študijskem letu) izvaja na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb. Upoštevaje vse zgoraj navedeno je IP zaključil, da gre pri podatkih o imenu, priimku in podpisu avtorjev in podjemnice v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ za prosto dostopne informacije javnega značaja.3. Glede javnega interesa za razkritje:Prosilka se v pritožbi sklicuje tudi na to, da je v konkretnem primeru podan javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov. IP je že ugotovil (v tč. 1. obrazložitve), da izjema, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ (11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ), ni podana, zato je v nadaljevanju izvedel test prevladujočega javnega interesa zgolj v delu, ki se nanaša na informacije v zvezi s katerimi je IP v tč. 2. obrazložitve ugotovil, da njihovo razkritje ni dopustno zaradi obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. 2. odst. 6. čl. ZDIJZ določa, da se ne glede na določbo prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Med slednje ne sodijo varovani osebni podatki, zato je izvajanje testa javnega interesa v konkretnem primeru dovoljeno. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti, nad kakšno drugo pravico oz. izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nedostopnostjo informacije. Javni interes za razkritje je npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.Bistvo presoje testa javnega interesa je torej v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je javni interes za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je javni interes za razkritje informacije lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test javnega interesa zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oz. interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši javni razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test javnega interesa ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. V predmetni zadevi je prosilka zahtevala dokumente v okoliščinah dalj trajajoče intenzivne razprave o porabi javnih sredstev.[2] Fakulteta za upravo je namreč javni zavod, katerega primarna dejavnost je zagotavljanje kakovostnega visokošolskega izobraževanja, ki ga izvaja kot javno službo, z objavo podatkov v aplikaciji Supervizor pa se je »razplamtela« izmenjava stališč o tem, ali je bilo izplačevanje honorarjev v visokem šolstvu gospodarno, transparentno in pravično. Javnost je obširno razpravljala o tem, ali je sklenitev avtorskih in podjemnih pogodb utemeljena in ali je bilo takšno poslovanje organa z javnimi sredstvi smotrno, predvsem v okoliščinah varčevalnih ukrepov, ki so globoko zarezali tudi v visokošolsko izobraževanje. Po eni strani so začele visokošolske institucije krčiti izobraževalne programe, opozarjati na preteče nižanje kvalitete visokošolskega izobraževanja, prekarizacija zaposlitev in nižanja stroškov dela pa se je preselila tudi na univerze in fakultete. Po drugi strani so bili razkriti nekateri podatki, ki so kazali na izplačevanje visokih honorarjev sicer redno zaposlenega osebja visokošolskih ustanov, izplačevanje honorarjev vodstva "samemu sebi" ter izplačevanje honorarjev javnim funkcionarjem. V predmetni zadevi zahtevana dokumentacija vsebuje mnoge odgovore na vprašanja v zvezi s preteklim poslovanjem Fakultete za upravo. Gre predvsem za vprašanja (ne)etičnosti, (ne)gospodarnosti, (ne)namenskosti porabe sredstev namenjenih izvajanju javne službe, (ne)skladnosti delovanja z določili pogodbe s financerjem ARRS, (ne)pravilnosti računovodskih izkazov, (ne)zakonitosti izplačil, (ne)upravičenosti obračuna stroškov službenega potovanja in(ne)skladnosti delovanja z internimi akti fakultete, akti organa, Uredbo o delovni uspešnosti in zakonodajo, ki ureja področje visokega šolstva. Vsled navedenemu je IP tehtal, ali bi informacije v zvezi s katerimi je v tč. 2 obrazložitve ugotovil, da ni podana izjema od izjem po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da gre za varovane osebne podatke, ki ne morejo biti prosto dostopni, lahko pripomogle k zagotavljanju večje odgovornosti pri odločanju o porabi javnih sredstev ter večji možnosti informiranega sodelovanja javnosti v javni razpravi o tej pomembni temi. Glede na to, da gre za imena in priimke študentov, kandidatov, javnih uslužbencev v povezavi z njihovim dodatnim prostovoljnim zavarovanjem, imena in priimke kontaktnih oseb, ki niso javni uslužbenci, datume in kraje rojstva, naslove bivališča, e-naslove, EMŠO, davčne številke, kraje davčne izpostave, zdravstvene podatke, podatke o letu upokojitve, podatke o starševstvu, telefonske številke, številke transakcijskega računa in nazive bank ter podatke v zvezi s prostovoljnim dodatnim zavarovanjem, je IP zaključil, da ti podatki ne bi v ničemer prispevali k širši razpravi in razumevanju nečesa, kar je pomembno za širšo javnost. Izvedeni test tehtanja je torej pripeljal do zaključka, da ni podan prevladujoč javni interes za razkritje zgoraj navedenih osebnih podatkov, v razmerju do interesa varstva pravic posameznikov, da ti podatki ostanejo zavarovani kot izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Možnost informiranega sodelovanja javnosti v javni razpravi bo zagotovljena že na podlagi informacij za katere je IP ugotovil v tč. 1. in 2. obrazložitve, da so prosto dostopne.Vsled zgoraj navedenemu je IP, v skladu z 2. odst. 247. čl. ZUP, ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (izjemo notranjega delovanja je uporabil napačno, ni pa uporabil delnega dostopa oz. se niti ni opredelil do varovanih osebnih podatkov), zato je IP, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V delu, v katerem je IP ugotovil, da je podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi. Zato je IP pritožbo, na podlagi 3. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe. Ob tem IP tudi pojasnjuje, da je na izjemo varstva osebnih podatkov dolžan paziti po uradni dolžnosti, zato je odločil, da se varovani osebni podatki v posredovanih dokumentih prekrijejo. IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil. IP je pritožbo prosilke, v delu, v katerem je organ dolžan v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke zavrnil, kot izhaja iz 2. tč izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka
[1] Sodba je dostopna na spletni povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/U_72-2009-12__021-89-2008_.pdf
