Prosilec - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
+ -Številka: 090-5/2015
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je organa zahteval posredovanje invalidske odločbe in izvedenskih mnenj zdravstvenih komisij za točno določenega sodnika. Organ je zahtevao zavrnil zaradi obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno in zakonito, zato je pritožbo zavrnil. Ker je ob poskusu vročitve odločbe IP ugotovil, da je v postopku nastopal brez skrbnika prosilec, ki nima opravilne sposobnosti, je postopek obnovil in po neodzivnosti skrbnika zavrgel pritožbo prosilca. Upravno sodišče je na podlagi tožbe prosilca sklep o zavrženju odpravilo in vrnilo IP v ponoven postopek z napotilom, da bi moral IP v obnovljenem postopku dodatno pozivati skrbnika k izjasnitvi ali odobrava procesna dejanja prosilca ter odločiti o usodi prvotne odločbe. IP je v ponovnem postopku svojo prvotno odločbo odpravil in zavrnil zahtevo prosilca zaradi obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.ODLOČBA:
Številka: 090-5/2015/13Datum: 15. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 270. čl. in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 15. 12. 2014, št. 090-2/2014-02930, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, 1518 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-5/2015/2, z dne 15. 1. 2015, se odpravi.2. Pritožba prosilca se zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 8. 11. 2014, na Sodni svet RS, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju Sodni svet), naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje:I. odločbe Sodnega sveta, s katero je bilo odločeno o zahtevku sodnika … za razrešitev s sodne funkcije,II. invalidske odločbe, s katero se je sodnik … invalidsko upokojil,III. izvedenskih izvidov zdravstvenih komisij organa.Prosilec je, dne 12. 11. 2014, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje:I. invalidske odločbe, s katero se je sodnik … invalidsko upokojil,II. izvedenskih mnenj zdravstvenih komisij, ki so bile podlaga za izdajo invalidske odločbe sodniku ...Sodni svet je, dne 25. 11. 2014, zahtevo prosilca, z dne 8. 11. 2014, v tč. II. in III. odstopil v reševanje organu. Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-2/2014-02930, z dne 15. 12. 2014, zavrnil. Odločitev je oprl na 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja navaja varovane osebne podatke. Invalidska odločba posameznika in izvedensko mnenje invalidske komisije organa predstavljata občutljive osebne podatke, ki so nedvomno varovani. Z razkritjem teh podatkov bi bila povzročena resna škoda ustavno zavarovani pravici, za razkritje pa ni izkazan javni interes.Zoper odločbo organa je prosilec, dne 28. 12. 2014 (vročeno 30. 12. 2014), pri IP vložil pritožbo, v kateri navaja, da je sodnik … javna oseba oz. sodni funkcionar. V skladu s 3. tč. 6. čl. ZDIJZ zanj izjeme ne veljajo in z razkritjem zahtevanih podatkov ne bi prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Sposobnost oz. nesposobnost sodnika za opravljanje sodne funkcije ne more biti osebni podatek. V nadaljevanju je navedel dejstva, s katerimi je utemeljeval zatrjevano nesposobnost za opravljanje sodniške funkcije in posledice, ki so zaradi nesposobnosti nastale. Nazadnje je še navedel, da mu je bila kršena pravica do povračila škode v skladu s 26. čl. Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju Ustava RS), ki mu je nastala zaradi prikrivanja nesposobnosti sodnika … za opravljanje sodniške službe.Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-2/2014-2930, z dne 5. 1. 2014, s prilogami, poslal v odločanje IP.IP je, dne 19. 1. 2015, prejel obvestilo o neuspešnem poskusu vročitve odločbe št. 090-5/2015/2, z dne 15. 1. 2015, s katero je odločil o prosilčevi pritožbi. Iz vročilnice je bilo mogoče razbrati, da je prosilec zavrnil vročitev zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti. Po opravljenih poizvedbah je IP ugotovil, da je od 9. 1. 2015 dalje skrbnik prosilca Center za socialno delo … (v nadaljevanju skrbnik). Zaradi ugotovitve obstoja bistvene kršitve postopka je IP s sklepom št. 090-5/2015/6, z dne 28. 1. 2015 postopek, ki je bil končan z odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-5/2015/2, z dne 15. 1. 2015, obnovil. Sklep o obnovi je bil skrbniku in organu vročen dne 30. 1. 2015 in je postal pravnomočen dne 2. 3. 2015.IP je s sklepom št. 090-5/2015/7, z dne 16. 3. 2015, pritožbo prosilca zavrgel, ker skrbnik v novem postopku ni podal naknadne odobritve prosilčeve pritožbe oz. ker prosilca v predmetni zadevi ni zastopal njegov zakoniti zastopnik.Zoper sklep IP št. 090-5/2015/7, z dne 16. 3. 2015, je prosilec vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo št. I U 595/2015-10, z dne 3. 9. 2015, tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo IP v ponovni postopek.V skladu s stališčem Upravnega sodišča je IP z dopisom št. 090-5/2015/11, z dne 8. 9. 2015, pozval skrbnika naj sporoči, ali podaja odobritev glede procesnih dejanj v predmetni zadevi.Skrbnik je v dopisu št. 1221-8/2012-9, z dne 10. 9. 2015 navedel, da odobrava procesna dejanja prosilca (zahteva z dne 12. 11. 2014, pritožba z dne 15. 12. 2014 in morebitna nadaljnja procesna dejanja).Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.1. Glede izjeme varstva osebnih podatkov:IP pritrjuje odločitvi organa in dodaja, da bi v predmetni zadevi nedvomno prišlo do kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov že s tem, ko bi organ razkril gol (ne)obstoj zahtevanih dokumentov, torej že s tem, ko bi ugotavljal izpolnjenost t. i. kriterija materializirane oblike informacij javnega značaja. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. tč. 6. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. tč. 6. čl. ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. tč. 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).V skladu z določbo 1. odst. 9. čl. ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu z določbo 16. čl. ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Ker IP ni zasledil podlage v zakonu ali privolitvi na podlagi zakona za obdelavo v predmetni zadevi zahtevanih osebnih podatkov, je ugotovil, da je podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je v skladu s 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ dopustno kljub obstoju izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v primeru, če gre za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja (praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t. i. doktrino pričakovane zasebnosti). Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.V zvezi z vprašanjem, katere podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije je dopustno razkriti na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, IP najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja in celoto vseh ostalih osebnih podatkov (npr. podatki o invalidnosti, podatke o bolniški odsotnosti, o številu družinskih članov, itd.). Glede na namen ZDIJZ ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti osebni podatki prosto dostopni javnosti. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Enako velja za javne funkcionarje, ki se z nastopom javne funkcije, ne odpovedo v celoti pravici do zasebnosti. IP obenem ugotavlja, da je namen določbe 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec oz. javni funkcionar na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti. Doktrini pričakovane zasebnosti je v odločbi št. U-I-25/95 sledilo tudi naše Ustavno sodišče. IP je ugotovil, da podatki, ki jih v konkretnem primeru zahteva prosilec, niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije v smislu 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. V skladu z doktrino pričakovane zasebnosti ima javni funkcionar upravičeno pričakovanje, da podatki v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem ne bodo postali javni. Glede navedb prosilca, da sodnik zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja ne zmore opravljati dela oz. ne zmore ravnati pravilno in zakonito v skladu z Ustavo RS in zakoni IP pojasnjuje, da Zakon o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSS) v VI.-VII poglavju določa ukrepe, ki pridejo v poštev in nadzorstvene pristojnosti, kadar sodnik ne opravlja funkcije v skladu z Ustavo RS in zakoni. Glede na to, da je prosilec zahteval invalidske odločbe in izvedenska mnenja, ki se nanašajo na določenega posameznika, ki ga je opredelil z imenom in priimkom, se niti organ niti IP brez kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov ne moreta konkretno opredeliti do tretjega pogoja za obstoj informacije javnega značaja - kriterija materializirane oblike. Že podatki o tem, ali je bila izdana invalidska odločba oz. izvedensko mnenje točno določeni osebi torej pomenijo osebne podatke po definiciji 1. tč. 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. tč. 6. člena tega zakona.IP ni presojal interesa javnosti (2. odst. 6. čl. ZDIJZ), saj ga prosilec ni zatrjeval niti ga očitno ne zasleduje. Zasleduje predvsem lasten interes oz. interes svojih družinskih članov, kar jasno izhaja iz njegovih pojasnil v sami zahtevi.IP zato zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.IP je v skladu z napotili Upravnega sodišča ugotovil, da je bila v prvem postopku podana bistvena kršitev pravil postopka, zato je v skladu s 1. odst. 270. čl. ZUP odločbo št. 090-5/2015/2, z dne 15. 1. 2015, odpravil kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, z dne 15. 12. 2014, št. 090-2/2014-02930. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, z dne 15. 12. 2014, št. 090-2/2014-02930.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka