Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-238/2015
Kategorije: Notranje delovanje organa
POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo na podlagi ZDIJZ in zahtevala, da ji organ posreduje Usmeritve za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z obrazložitvijo, da je ta dokument nastal izključno v zvezi z notranjim delovanjem organa. Prosilka je zoper odločbo organa pravočasno vložila pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku pritrdil izjemi notranjega delovanja organa in pritožbo prosilke zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-238/2015/4Datum: 15. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………… (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-44/2014-5 z dne 13. 8. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilke zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-44/2014-5 z dne 13. 8. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne 22. 5. 2015 na organ naslovila zahtevo na podlagi ZDIJZ in zahtevala, da ji organ posreduje Usmeritve za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev. Organ je dne 13. 8. 2015 izdal odločbo št. 090-44/2014-5, s katero je zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da sicer razpolaga z dokumentom Usmeritve za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev, vendar pa je ta dokument nastal izključno v zvezi z notranjim delovanjem organa, in sicer zato, ker je organ ugotovil, da je na področju gradbene inšpekcije nemogoče voditi vse inšpekcijske postopke istočasno in da je fizično nemogoče zagotoviti ažurno obravnavo vseh prejetih prijav. Z omenjenim je organ želel poenotiti ovrednotenje obravnave inšpekcijskih postopkov glede na pomembnost po celi Sloveniji ter preprečiti očitke o morebitnem zunanjem vplivu in pritisku na inšpekcijske postopke in gradbene inšpektorje, kar pa bi se z razkritjem zahtevanega dokumenta javnosti izničilo. Razkritje tega dokumenta bi povzročilo motnje pri delovanju organa, zato dokument ne more biti prosto dostopna informacija javnega značaja in ga je potrebno obravnavati kot izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do informacij javnega značaja, če gre za podatek iz dokumenta, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa oziroma dejavnosti organa, zato kot takega ni mogoče dopustiti njegovega javnega razkritja. Organ je poudaril, da bi se s posredovanjem omenjenega internega akta javnosti, razkrili določeni podatki in parametri, na podlagi katerih organ določa vrstni red obravnave prijav. Organ je ocenil, da bi se s tem povečalo število takih prijav, ki naj bi se obravnavale prednostno. Prijavitelji bi namreč svoje prijave specificirali tako, da bi bile uvrščene v kar najvišjo stopnjo prioritete, čeprav kršitev dejansko ni tako huda, da bi zahtevala nujno ukrepanje v javnem interesu. V splošnem bi razkritje akta pomenilo, da bi prijavitelji v svojih prijavah lahko navajali različne neresnice z namenom, da bo njihova prijava (njihov povsem zasebni interes) prej na vrsti. S tem pa bi se onemogočal nadzor in ukrepanje
inšpektorjev v nujnih primerih v javnem interesu in bi lahko nastale celo škodljive posledice (velika premoženjska škoda, ogroženo življenje in zdravje Ijudi). Z razkritjem dokumenta javnosti je utemeljeno pričakovati porast takšnih prijav, kar posledično pomeni, da organ ob množici prijav, svojih funkcij ne bi več mogel uspešno izvajati. Tako bi zahtevan dokument ostal brez pomena in bi bilo razvrščanje po pomembnosti nesmiselno, delo pa bi potekalo kot prej - po subjektivni presoji inšpektorjev. Takšno stanje pa lahko dolgoročno pokaže neučinkovitost organa. Organ se namreč že sedaj sooča z zelo velikim številom prijav, zahtev in drugih vlog pravnih in fizičnih oseb na področju gradbene inšpekcije. Dejstvo je, da je fizično nemogoče zagotoviti ažurno obravnavo vseh prijav in drugih vlog. Organ je še pojasnil, da bi razkritje dokumenta za organ pomenilo tudi dodatno in nepotrebno delo, kot tako pa bi povzročilo hude motnje pri delovanju organa, saj bi dalo podlago vsakemu prijavitelju v odprtih postopkih in vsem tistim prijaviteljem, ki so oddali prijavo, pa postopek še ni uveden, kakor tudi vsaki stranki v inšpekcijskem postopku, da bi dnevno podajali vloge z vprašanji, na katerem mestu je njihov postopek oz. njihova prijava. Poleg tega bi prijavitelji lahko že ob oddaji prijave (ali pa kasneje)
zahtevali tudi informacijo javnega značaja, na katerem mestu je le-ta. Organ bi z razkritjem akta utrpel hude motnje pri delovanju tudi zato, ker bi se gradbeni inšpektorji in ostali javni uslužbenci začeli prvenstveno ukvarjati z utemeljitvami in razlogi, zakaj je določena prijava na točno določenem mestu in ne drugje ter zakaj so bili upoštevani določeni kriteriji in ne drugi, ki bi bili za spraševalca bolj pomembni, s tem pa bi dodatno obremenili javne uslužbence in celotni organ ter negativno vplivali na prizadevanje organa za hitrejše in učinkovitejše delovanje, javnost pa od pridobitve teh podatkov ne bi imela nikakršne koristi. Organ se je v odločbi skliceval tudi na odločbo IP, št. 090-12/2013/3 z dne 25. 1. 2013, kjer je IP glede dostopa do Usmeritev za vrstni red obravnave prijav (čeprav »naziv« dokumenta takrat še ni bil dokončen, gre pa za vsebinsko isti dokument) zavzel stališče, da dokumenti, ki razkrivajo sprejete kriterije za določitev prioritet pri obravnavi prijav in postopkov, za katere je pristojen organ, dejansko razkrivajo interno dogovorjen način dela pri izvajanju uradnih nalog organa, kar bi lahko, v primeru razkritja takšnih informacij, povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Motnje, ki bi nastale pri delovanju organa zaradi razkritja informacije, so bistveno večje od pravice javnosti, da se seznani z obravnavanimi informacijami. Organ je izvedel tudi test prevladujočega interesa javnosti in pretehtal, da interes javnosti ni močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacij. Pri tehtanju je organ ugotovil, da se z razkritjem zahtevanega dokumenta ne prispeva k odgovornosti in transparentnosti pri odločanju organa (ampak ga celo onemogoča), tema ne sproži parlamentarne razprave, vsebina dokumenta ne zadeva javne varnosti in javnega zdravja, se ne nanaša veliko število fizičnih in pravnih oseb in ne na pridobivanje in porabo javnih sredstev.
Prosilka se je dne 31. 8. 2015 pritožila in v pritožbi navedla, da je organ njeno zahtevo zavrnil nezakonito in neutemeljeno. Prosilka navaja, da Zakon o inšpekcijskem postopku določa, da inšpektorji na podlagi in v mejah pooblastil predstojnika, obveščajo javnost o svojih ugotovitvah ter ukrepih, če je to potrebno, da zavarujejo pravice pravnih in fizičnih oseb, ter v primerih kadar je to potrebno za zagotovitev spoštovanja pravnega reda. Po mnenju prosilke bi moral organ javnost celo obveščati o tem, da ne zmore opraviti svojega dela. Prosilka je v pritožbi navedla konkretni primer nelegalne gradnje, v nadaljevanju pa izrazila svoje mnenje o delu inšpektorjev oziroma organa v konkretnih inšpekcijskih postopkih. Prosilka meni, da bi organ moral zahtevani dokument razkriti na podlagi javnega interesa.Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-44/2014/8 z dne 7. 9. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilke o delu organa, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilka v tem delu pritožbe izraža svoje mnenje o domnevnih nepravilnostih pri delovanju organa, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahtevala. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se IP do njih ne opredeljuje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu.IP primarno pojasnjuje, da je v vsebinsko enaki zadevi (zahtevan je bil namreč enak dokument, t.j. dokument, ki vsebuje kriterije za določitev prioritet v inšpekcijskih postopkih) dne 21. 12. 2012 že izdal odločbo št. 090-247/2012/4 ter dne 25. 1. 2013 odločbo št. 090-12/2013/3, s katerima je dostop do zahtevanega dokumenta zavrnil, pri čemer je bilo v obeh primerih ugotovljeno, da gre pri zahtevanih podatkih za izjemo od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP je v okviru postopka, ki ga je vodil pod št. 090-247/2012, ugotovil, da dokument, ki ga zahteva prosilka, pri organu nedvomno obstaja, vsebuje pa informacije glede določitev prioritete pri obravnavanju prijav, določitev prioritete pri nadaljevanju začetih inšpekcijskih postopkov in določitev prioritete v izvršilnih postopkih (gre za razvrščanje pri obravnavanju izvršljivih inšpekcijskih zadev). Organ je v zvezi s samim obstojem oziroma nastankom zahtevanega dokumenta IP takrat pojasnil, da so bili zaradi naraščajoče količine prijav pri organu pripravljeni kriteriji, ki omogočajo razvrščanje vseh prijav in postopkov po objektivno preverljivem in vnaprej pripravljenem točkovnem sistemu. Zahtevani dokument namreč vsebuje vnaprej določena parametra X in Y in v okviru parametrov kriterije, ki jim je dodeljeno določeno število točk, na podlagi katerih bo v prihodnje v seznam prioritet vnesena vsaka prejeta prijava, vsak (že) uveden postopek ter vsak izvršilni postopek. S sistematičnim delom na tej osnovi in razvrščanjem postopkov je organ pričel v začetku leta 2013, je pa na podlagi teh kriterijev organ takrat, že v letu 2012, pripravil osnutek seznama (ki pa je enak »končnemu« dokumentu, ki ga zahteva prosilka - Usmeritvam za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev).
Glede dokumenta, ki vsebuje informacije o prioritetah za razvrščanje je IP v zgoraj omenjeni odločbi št. 090-247/2012 poudaril predvsem naslednje (kar v celoti velja tudi za konkreten pritožbeni postopek):- Z izjemo notranjega delovanja organa se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi tovrstni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.- Prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa je v konkretnem primeru nedvomno izpolnjen. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) varujejo mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila ali podobni interni dokumenti, namenjeni uslužbencem organa, torej takšni, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa. Zahtevani dokument očitno ni namenjen zunanjemu krogu oseb, pač pa je namenjen internemu delovanju organa, ki naj bi bilo zaradi dejstva, da se pri določanju prioritet pri obravnavanju zadev upoštevajo objektivno preverljivi in točkovni kriteriji, v prihodnje učinkovitejše. Prav tako npr. z vidika pravil o poslovanju z dokumentarnim gradivom ne gre ne za t.i. vhodni dokument, tj. dokument, ki bi ga organ prejel od zunanjih subjektov, niti za t. i. izhodni dokument, tj dokument, namenjen subjektom izven organa samega, pač pa gre za dokument, ki ga je organ ustvaril sam in je namenjen zgolj uslužbencem organa samega. Tudi takšna narava dokumenta, poleg same vsebine, očitno nakazuje na dejstvo, da gre za dokument, ki je povezan z notranjim, internim delovanjem organa.- IP je izvedel tudi t.i. specifični škodni test, ki je pogoj za obstoj obravnavane izjeme notranjega delovanja, in sicer je presojal, ali bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, pri čemer je poudaril, da moramo biti pri izvedbi škodnega testa in pri uporabi te izjeme še posebej previdni, saj se neredko zgodi, da organi zahtevanih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jim škodovale pri ugledu ali pa bi celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Besedo motnje je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.
- V zvezi s tem je IP poudaril, da ni ugotovil, da bi organ s težnjo po nerazkritju zahtevanih prioritet prikrival kakršno koli nepravilnost ali celo nezakonitost pri svojem delovanju, pač pa je organ resnično zaskrbljen, da bi razkritje tovrstnih dokumentov utegnilo resno vplivati na učinkovitost njegovega dela. Z Usmeritvami za vrstni red obravnave prijav in vrstnim redom obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev, organ namreč zagotavlja učinkovito delovanje gradbene inšpekcije, predvsem pa poenoteno delovanje glede na pomembnost po celi Sloveniji, brez morebitnih zunanjih vplivov in pritiskov na inšpekcijske službe, ki bi se v primeru razkritja natančnih kriterijev (torej takšnih, kot izhajajo iz zahtevanega dokumenta, skupaj z navedbo točkovnega sistema) brez dvoma povečevali. S posredovanjem prioritet za razvrščanje bi se razkrili podatki in parametri, na podlagi katerih organ določa vrstni red obravnave prijav in upravnih izvršb, pri čemer organ prav tako ocenjuje, da bi se s tem povečalo število prijav, ki naj bi se obravnavale prednostno. Prijavitelj (ki sicer upravičeno poda prijavo) bi ob dejstvu, da mu je znano vrednotenje posameznih kršitev, prijavo specificiral tako, da bi lahko bila uvrščena v najvišjo stopnjo prioritete, čeprav bi dejansko šlo zgolj za minorno nepravilnost. Z razkritjem javnosti bi tako pripravljene prioritete za razvrščanje postale brez pomena, delo pa bi potekalo kot prej - torej zgolj po subjektivni presoji inšpektorjev, in ne po objektivno preverljivem sistemu, kot ga je, prav z namenom bolj učinkovite organizacije dela, pripravil organ.
- IP je presodil, da zahtevani dokument, ki razkriva sprejete kriterije za določitev prioritet pri obravnavi prijav in postopkov, za katere je organ pristojen, tako dejansko razkriva interno dogovorjen način dela pri izvajanju uradnih nalog organa, kar bi lahko, v primeru javnega razkritja takšnih informacij, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Poznavanje takšnih internih kriterijev organa bi v končni fazi posameznikom lahko omogočilo, da bi npr. prijave kršitev, prav z namenom, da bi bil njihov primer prej obravnavan, prilagodili na način, da bi čim bolj ustrezali (točkovnim) kriterijem organa, nadalje pa bi poznavanje internih kriterijev organa zavezancem (kršiteljem) npr. dopuščalo, da bi na podlagi spoznanja, da njihov primer ni uvrščen v najvišjo prednostno kategorijo, namenoma čakali z ukrepi za prostovoljno odpravo ugotovljenih kršitev. V kolikor bi se takšna ravnanja posameznikov množično dogajala (organ pa predvideva da bi se), bi to vodilo v izničenje samega namena priprave obravnavanih dokumentov, ki pa je prav v učinkovitejšem delovanju organa. Ne nazadnje želi organ s prioritetami za razvrščanje poenotiti ovrednotenje obravnavanja inšpekcijskih postopkov glede na pomembnost po celi Sloveniji ter preprečiti očitke o morebitnem zunanjem vplivu in pritiske na inšpekcijske postopke ter zagotoviti enakopravno obravnavo inšpekcijskih postopkov. IP je na podlagi vsega navedenega presodil, da bi bile motnje, ki bi nastale pri delovanju organa zaradi razkritja informacije, večje od pravice javnosti, da se seznani z obravnavanimi informacijami.
V predmetnem pritožbenem postopku IP ni zaznal nobenih (novih) okoliščin, ki spreminjajo dejansko ali pravno stanje glede dostopa do zahtevanega dokumenta, zato IP ni prišel do zaključka, ki bi v konkretnem primeru narekoval drugačno odločitev od tiste, ki je v zvezi z dokumentom, ki vsebuje informacije o prioritetah, že bila podana v odločbi IP št. 090-247/2012 z dne 21. 12. 2012 in odločbi 090-12/2013/3 z dne 25. 1. 2013. Odločitve IP ne morejo spremeniti niti pritožbene navedbe prosilke z dne 31. 8. 2015, da Zakon o inšpekcijskem postopku določa, da inšpektorji na podlagi in v mejah pooblastil predstojnika, obveščajo javnost o svojih ugotovitvah ter ukrepih, če je to potrebno, da zavarujejo pravice pravnih in fizičnih oseb ter v primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev spoštovanja pravnega reda. Navedena določba se namreč nanaša predvsem na obveznost inšpektorjev, da o konkretnih ugotovitvah v postopku obveščajo morebitne prijavitelje, na njihovo zahtevo, ne pa na javno dostopnost internega sistema obravnave prejetih pritožb.IP ugotavlja tudi, da v konkretnem primeru niti interes javnosti, na katerega se sklicuje prosilka v svoji pritožbi, za razkritje zahtevanega dokumenta ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumenta iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Bistvo te presoje je torej v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test javnega interesa zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa, kar je v povezavi z javnim sektorjem pomembno za širšo javnost. Javni interes za odpiranje informacij javnega značaja mora biti utemeljen na koristih, ki jih z razkritjem informacij pridobi širša javnost. V konkretnem primeru, po oceni IP, razkritje zahtevanega dokumenta ne bi bistveno in kvalitativno pripomoglo k širši javni razpravi o delovanju in odločitvah organa ter povečanju odgovornosti in večji kvaliteti dela organa. Prosilka ni navedla nobenega konkretnega dejstva, zakaj bi bilo razkritje zahtevanih podatkov v interesu širšega kroga ljudi. Kot izhaja iz vsega navedenega, je bistvo testa interesa javnosti v tem, da razkritje sicer varovanih informacij pripomore k večjemu nadzoru javnosti nad delovanjem organa in večji kvalitativni obveščenosti o zadevah v javnem interesu, česar pa v zvezi z morebitnim razkritjem zahtevanih Usmeritev ne moremo trditi. IP dodaja, da se v zvezi z zahtevanim dokumentom kažejo zgolj posamični interesi subjektov, ki bi jim podatki o prioritetah na tak ali drugačen način morda lahko koristili. To pa ni dovolj, da bi IP odločil, da za razkritje dokumenta obstaja podlaga v prevladujočem javnem interesu, ki bi bil v tem trenutku močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.Na podlagi enakih ter tudi dodatnih novih argumentov je potrebno (ponovno) potrditi obstoj izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ tudi v primeru zahtevanih Usmeritev za vrstni red obravnave prijav in vrstnega reda obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev. Po preučitvi celotne zadeve je IP pritožbo prosilke, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka