Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-236/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Notranje delovanje organa
POVZETEK:Prosilec je od organa na podlagi ZDIJZ zahteval usmeritve gradbenim inšpektorjem za izvajanje izvršb po drugi osebi, usmeritve za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev, test javnega interesa, škodni test, analizo računov, ki jo je organ izvedel v letu 2014, maja 2013 sprejeti pravilnik o sprejeti metodologiji za prednostno obravnavo zadev, na podlagi katere je mogoče pripraviti vrstni red za obravnavo prijav, izvršilnih zadev in ostalih inšpekcijskih postopkov, glede na maja 2013 sprejeti prvi pravilnik, tovrstni pravilnik, ki ga organ sedaj uporablja. Organ je izdal odločbo s katero je zavrnil dostop do usmeritev gradbenim inšpektorjem za izvajanje izvršb po drugi osebi in usmeritev za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev ter drugih internih navodil, ki predstavljajo metodologijo za obravnavo zadev pri organu, na podlagi izjeme notranjega delovanja organa, s preostalimi zahtevanimi dokumenti pa organ ne razpolaga. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumenti, za katere je organ navedel, da z njimi ne razpolaga, ne obstajajo. IP je pritrdil tudi odločitvi organa, da zgoraj navedena interna pravila ustrezajo izjemi notranjega delovanja organa. IP je na podlagi navedenega pritožbo prosilca v celoti zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-236/2015/2Datum: 10. 11. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………..(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-41/2015/35 z dne 10. 8. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-41/2015/35 z dne 10. 8. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Dne 31. 5. 2015 je prosilec od organa na podlagi ZDIJZ zahteval usmeritve gradbenim inšpektorjem za izvajanje izvršb po drugi osebi, usmeritve za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev, test javnega interesa in škodni test. Prosilec je dne 2. 6. 2015 na organ naslovil še zahtevo za analizo računov, ki jo je organ izvedel v letu 2014. Dne 11. 6. 2015 je prosilec zahteval še maja 2013 sprejeti pravilnik o sprejeti metodologiji za prednostno obravnavo zadev, na podlagi katere je mogoče pripraviti vrstni red za obravnavo prijav, izvršilnih zadev in ostalih inšpekcijskih postopkov ter glede na maja 2013 sprejeti prvi pravilnik, tovrstni pravilnik, ki ga organ sedaj uporablja. Prosilec je dne 11. 6. 2015 zahteval tudi odločbo inšpekcijskega pregleda, ki ga je aprila 2015 na zemljišču v Tomačevem opravil g. ……….. ter vlogo za odlog, ki jo je javno napovedal župan Občine Ljubljana. Prosilec je dne 19. 6. 2015 zahteval še fotokopijo računa, iz katerega je razvidno, kdaj je Bračko s.p. zaračunal stroške predmetne odtujene vode za potrebe rušenja v izvršbi št. 356-02-72/2004, vse v breme pogodbenemu partnerju MOP IRSOP in dokument, iz katerega je razviden imetnik in številka bančnega računa, s katerega so bili plačani predmetni zaračunani stroški, ki jih je imel Bračko s.p. s tem, ko je ubogal »navodilo« ………..Organ je dne 10. 8. 2015 izdal odločbo št. 090-41/2015/35 s katero je o zgoraj navedenih zahtevanih dokumentih odločil tako, da je zavrnil dostop do Usmeritev gradbenim inšpektorjem za izvajanje izvršb po drugi osebi, Usmeritev za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev, meril testa javnega interesa, meril za škodni test, analize računov glede odstranjevanja nelegalno zgrajenih objektov, izvedene v letu 2014, maja 2013 sprejetega prvega pravilnika o sprejeti metodologiji za prednostno obravnavo zadev, na podlagi katere je mogoče pripraviti vrstni red za obravnavo prijav, izvršilnih zadev in ostalih inšpekcijskih postopkov, glede na maja 2013 sprejeti prvi tovrstni pravilnik o sprejeti metodologiji za prednostno obravnavo zadev, na podlagi katere je mogoče pripraviti vrstni red za obravnavo prijav, izvršilnih zadev in ostalih inšpekcijskih postopkov, ki ga sedaj uporablja organ, vloge za odlog (glede zemljišča v Tomačevem), ki jo je javno napovedal župan Ljubljane. Organ z dokumentacijo, do katere je zavrnil dostop, ne razpolaga oziroma je prosilcu zavrnil dostop na podlagi izjeme notranjega delovanja organa. Organ je prosilcu omogočil delni dostop do naslednje zahtevane dokumentacije: odločbe inšpekcijskega pregleda, ki ga je aprila letos opravil Boštjan Rus, št. 06122-2405/2013-12 z dne 6. 1. 2014; računa, iz katerega je razvidno, kdaj je Bračko s.p. zaračunal stroške odtujene vode za potrebe rušenja v izvršbi opr. št. 356-02-72/2004, vse v breme pogodbenemu partnerju RS MOP IRSOP; dokumenta, iz katerega je razviden imetnik in številka bančnega računa, iz katerega so bili plačani predmetni zaračunani stroški, ki jih je imel Bračko s.p.; računa Bračko Silva s.p. št. 12112 z dne 19. 4. 2012; računa VO KA Ljubljana št. 11525122 z dne 16. 3. 2012, odredbe za plačilo z dne 3. 9. 2012, izpisa iz elektronsko vodenega sistema evidence računov Ministrstva za finance o plačilu računa. Organ je prosilcu do navedenih dokumentov omogočil delni dostop zaradi varovanih osebnih podatkov. Prosilec se je dne 18. 8. 2015 pritožil in v pritožbi navedel, da je organ potreben pozornosti in nadzora javnosti. Prosilec meni, da dokler organ ne bo deloval transparentno, so možne zlorabe zakonsko predpisanih določb. Prosilec pričakuje, da mu bo omogočen dostop do meril za izvedbo testa javnega interesa in meril za izvedbo škodnega testa. Prosilec je navedel še, da so dokumenti, do katerih je organ zavrnil dostop v 2. in 3. točki izpodbijane odločbe, navedeni v 125-stranski reviziji Računskega sodišča, kot dokumenti, na podlagi katerih je oziroma naj bi organ pristopil k izboljšanju dosedanjega delovanja.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 7. 9. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje.IP primarno ugotavlja, da se je prosilec pritožil glede dokumentov, o katerih je organ odločal v prvi, drugi in tretji točki izpodbijane odločbe, predmet presoje v konkretnem pritožbenem postopku je torej dostop do naslednjih zahtevanih informacij oziroma dokumentov: - Usmeritev gradbenim inšpektorjem za izvajanje izvršb po drugi osebi, - Usmeritev za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev, - meril za izvedbo testa javnega interesa, - meril za izvedbo škodnega testa, - analize računov glede odstranjevanja nelegalno zgrajenih objektov, izvedene v letu 2014, - maja 2013 sprejetega prvega pravilnika o sprejeti metodologiji za prednostno obravnavo zadev, na podlagi katere je mogoče pripraviti vrstni red za obravnavo prijav, izvršilnih zadev in
ostalih inšpekcijskih postopkov, - glede na maja 2013 sprejeti prvi tovrstni pravilnik, pravilnik o sprejeti metodologiji za prednostno obravnavo zadev, na podlagi katere je mogoče pripraviti vrstni red za obravnavo prijav, izvršilnih zadev in ostalih inšpekcijskih postopkov, ki ga sedaj uporablja organ, - Usmeritev za vrstni red obravnave prijav in že začetih inšpekcijskih postopkov ter za izvajanje izvršb po drugi osebi, vse v zvezi z Zakonom o rudarstvu, - Test javnega interesa in škodni test – Internih prioritet pri obravnavi prijav, inšpekcijskih postopkov in izvršilnih postopkov. Iz prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da ne razpolaga z naslednjimi zahtevanimi dokumenti:- merili za izvedbo testa javnega interesa, - merili za izvedbo škodnega testa, - analizo računov glede odstranjevanja nelegalno zgrajenih objektov, izvedene v letu 2014, - maja 2013 sprejetim prvim pravilnikom o sprejeti metodologiji za prednostno obravnavo zadev, na podlagi katere je mogoče pripraviti vrstni red za obravnavo prijav, izvršilnih zadev in
ostalih inšpekcijskih postopkov, - glede na maja 2013 sprejeti prvi tovrstni pravilnik, pravilnik o sprejeti metodologiji za prednostno obravnavo zadev, na podlagi katere je mogoče pripraviti vrstni red za obravnavo prijav, izvršilnih zadev in ostalih inšpekcijskih postopkov, ki ga sedaj uporablja organ. IP je pregledal s strani organa posredovano dokumentacijo in ugotovil, da je organ storil vse potrebno, da bi ugotovil, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga: v svojih evidencah je preveril, ali navedeni dokumenti s takšnim oziroma podobnim naslovom obstajajo, vendar jih ni našel. Organ je tudi s poizvedovanjem pri drugih zaposlenih pri organu preverjal, ali morda razpolagajo z zahtevanimi dokumenti, vendar, kot izhaja iz spisovne dokumentacije organa, je tudi s strani zaposlenih pri organu prejel negativne odgovore, torej, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolagajo. IP ni našel razloga, da ne bi sledil navedbam organa. Glede zahtevanih meril za izvedbo testa interesa javnosti in škodnega testa, IP pojasnjuje, da verjame organu, da z dokumentom ne razpolaga, saj gre v primeru testa interesa javnosti in škodnega testa za tako imenovani pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak mu je treba v vsakem posamičnem, konkretnem primeru dati pravi pomen z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin. IP ugotavlja, da je nekaj meril (6), ki jih organ uporablja oziroma so mu v pomoč pri izvedbi testa interesa javnosti, prosilcu celo navedel v sami izpodbijani odločbi, da pa ne razpolaga z dokumentom merila za izvedbo testa interesa javnosti oziroma škodnega testa. Prosilec v pritožbi ni izkazal oziroma navedel nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi IP lahko sklepal, da merila za izvedbo škodnega testa in testa interesa javnosti, obstajajo v materializirani obliki pri organu. Tudi mnenje prosilca, da bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcu namreč ne more posredovati. Glede posredovanja maja 2013 sprejetega pravilnika o sprejeti metodologiji za prednostno obravnavo zadev, na podlagi katere je mogoče pripraviti vrstni red za obravnavo prijav, izvršilnih zadev in
ostalih inšpekcijskih postopkov ter glede na maja 2013 sprejeti pravilnik, pravilnik o sprejeti metodologiji za prednostno obravnavo zadev, na podlagi katere je mogoče pripraviti vrstni red za obravnavo prijav, izvršilnih zadev in ostalih inšpekcijskih postopkov, ki ga sedaj uporablja, je organ pojasnil, da ne razpolaga z nobenim pravilnikom s takšno vsebino oziroma naslovom, kot ga zahteva prosilec. Organ pa je dodatno pojasnil, da razpolaga z, po njegovem mnenju, vsebinsko zahtevi prosilca ustreznim dokumentom - Usmeritvami za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev (o dostopu do navedenega dokumenta več v nadaljevanju). Glede zahtevane analize računov glede odstranjevanja nelegalno zgrajenih objektov, izvedene v letu 2014, IP pojasnjuje, da je pregledal poročilo Računskega sodišča, Pravilnost poslovanja inšpektoratov na področju prostora, energetike, rudarstva in prometa in učinkovitost izvajanja nalog gradbene inšpekcije številka: 320-9/2012/109 z dne 28. 5. 2015, v katerem je na 33 strani navedeno, da je organ »v letu 2014 izvedel analizo računov glede odstranjevanja nelegalno zgrajenih objektov ter pri ponovnem javnem naročilu v letu 2014 upošteval takšna merila oziroma parametre, ki so bili osnova za obračun stroškov pri izvršbah v preteklih letih«. Iz navedenega besedila je razvidno, da je organ »izvedel« analizo, kar pa po mnenju IP še ne pomeni oziroma ni dokaz, da je organ analizo tudi zapisal oziroma, da organ z analizo razpolaga v materializirani obliki. Iz navedb v Revizijskem poročilu tako dejansko ne izhaja nujno, da analiza obstaja v obliki dokumenta, lahko se je izvedla le v praksi, kot del miselnega postopka oziroma razmišljanja zaposlenega oziroma zaposlenih in se odrazila pri nadaljnjem delu organa v postopku javnega naročanja IP tako ne dvomi, da organ z dokumentom »analiza računov glede odstranjevanja nelegalno zgrajenih objektov, izvedenih v letu 2014«, ne razpolaga. Ob tem IP poudarja, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve. IP je na podlagi navedenega ugotovil, da organ ne razpolaga z naslednjimi dokumenti: merili za izvedbo testa javnega interesa, merili za izvedbo škodnega testa, analizo računov glede odstranjevanja nelegalno zgrajenih objektov, izvedene v letu 2014, maja 2013 sprejetim prvim pravilnikom o sprejeti metodologiji za prednostno obravnavo zadev, na podlagi katere je mogoče pripraviti vrstni red za obravnavo prijav, izvršilnih zadev in
ostalih inšpekcijskih postopkov, glede na maja 2013 sprejeti prvi tovrstni pravilnik, pravilnik o sprejeti metodologiji za prednostno obravnavo zadev, na podlagi katere je mogoče pripraviti vrstni red za obravnavo prijav, izvršilnih zadev in ostalih inšpekcijskih postopkov, ki ga sedaj uporablja organ, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil. V nadaljevanju se je IP ukvarjal z dostopom do dokumentov, s katerimi organ sicer razpolaga, vendar je prosilcu do njih dostop zavrnil zaradi obstoja izjeme notranjega delovanja. Organ je prosilcu zavrnil dostop do:- Usmeritev gradbenim inšpektorjem za izvajanje izvršb po drugi osebi, -Usmeritev za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev. Organ je v odločbi navedel, da so zahtevi prosilca vsebinsko ustrezni dokumenti še v spisu št. 0612-49/2013, katerih vsebina se nanaša na metodologijo razvrščanja zadev po prioriteti pri organu. Gre za naslednja dokumenta: -Usmeritve za vrstni red obravnave prijav in že začetih inšpekcijskih postopkov ter za izvajanje izvršb po drugi osebi, vse v zvezi z Zakonom o rudarstvu ter -dokument Test javnega interesa in škodni test – Interne prioritete pri obravnavi prijav, inšpekcijskih postopkov in izvršilnih postopkov, do katerih je organ na podlagi izjeme notranjega delovanja prosilcu prav tako zavrnil dostop. Organ je pojasnil, da želi z navedenimi notranjimi navodili poenotiti ovrednotenje inšpekcijskih zadev glede na pomembnost po celotni Sloveniji. IP izpostavlja, da je v okviru postopka št. 090-247/2012, ter kasneje v postopku št. 090-12/2013 in št. 090-238/2015, že odločal o dostopu do Usmeritev za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev oziroma do vsebinsko enakih dokumentov, kot jih zahteva prosilec. IP je v navedenih postopkih z odločbo dostop do navedenih dokumentov zavrnil, ker je ugotovil, da gre za izjemo od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede dokumentov, ki vsebujejo informacije o prioritetah za razvrščanje zadev pri organu, je IP v zgoraj omenjenem postopku oziroma odločbi št. 090-247/2012 poudaril predvsem naslednje (kar v celoti velja tudi za konkreten pritožbeni postopek):Z izjemo notranjega delovanja organa se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi tovrstni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.Prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja je v konkretnem primeru nedvomno izpolnjen. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) varujejo mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila ali podobni interni dokumenti, namenjeni uslužbencem organa, torej takšni, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa. Zahtevani dokumenti očitno niso namenjeni zunanjemu krogu oseb, ampak so namenjeni internemu delovanju organa, ki naj bi bilo zaradi dejstva, da se pri določanju prioritet pri obravnavanju zadev upoštevajo objektivno preverljivi in točkovni kriteriji, v prihodnje učinkovitejše. Prav tako npr. z vidika pravil o poslovanju z dokumentarnim gradivom ne gre ne za t.i. vhodni dokument, tj. dokument, ki bi ga organ prejel od zunanjih subjektov, niti za t. i. izhodni dokument, tj dokument, namenjen subjektom izven organa samega, ampak gre za dokument, ki ga je organ ustvaril sam in je namenjen zgolj uslužbencem organa. Tudi takšna narava dokumenta, poleg same vsebine, očitno nakazuje na dejstvo, da gre za dokument, ki je povezan z notranjim, internim delovanjem organa.IP je že v okviru postopka 090-247/2012 izvedel tudi t.i. specifični škodni test, ki je pogoj za obstoj obravnavane izjeme notranjega delovanja, in sicer je presojal, ali bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, pri čemer je poudaril, da moramo biti pri izvedbi škodnega testa in pri uporabi te izjeme še posebej previdni, saj se neredko zgodi, da organi zahtevanih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jim škodovale pri ugledu ali pa bi celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Besedo motnje je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.V zvezi s tem IP poudarja, da ni ugotovil, da bi organ s težnjo po nerazkritju zahtevanih prioritet prikrival nepravilnosti ali celo nezakonitosti pri svojem delovanju, ampak je organ resnično zaskrbljen, da bi razkritje tovrstnih dokumentov utegnilo resno vplivati na učinkovitost njegovega dela. Z Usmeritvami za vrstni red obravnave prijav in vrstnim redom obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev in drugimi zgoraj navedenimi internimi navodili, organ namreč zagotavlja učinkovito delovanje gradbene inšpekcije, predvsem pa poenoteno delovanje glede na pomembnost po celi Sloveniji, brez morebitnih zunanjih vplivov in pritiskov na inšpekcijske službe, ki bi se v primeru razkritja natančnih kriterijev (torej takšnih, kot izhajajo iz zahtevanega dokumenta, skupaj z navedbo točkovnega sistema) brez dvoma povečevali. S posredovanjem prioritet za razvrščanje bi se razkrili podatki in parametri, na podlagi katerih organ določa vrstni red obravnave prijav in upravnih izvršb, pri čemer organ prav tako ocenjuje, da bi se s tem povečalo število prijav, ki naj bi se obravnavale prednostno. Prijavitelj (ki sicer upravičeno poda prijavo) bi ob dejstvu, da mu je znano vrednotenje posameznih kršitev, prijavo specificiral tako, da bi lahko bila uvrščena v najvišjo stopnjo prioritete, čeprav bi dejansko šlo zgolj za minorno nepravilnost. Z razkritjem javnosti bi tako pripravljene prioritete za razvrščanje postale brez pomena, delo pa bi potekalo kot prej - torej zgolj po subjektivni presoji inšpektorjev, in ne po objektivno preverljivem sistemu, kot ga je, prav z namenom bolj učinkovite organizacije dela, pripravil organ.
IP je presodil, da dokumenti, ki razkrivajo sprejete kriterije za določitev prioritet pri obravnavi prijav in postopkov, za katere je organ pristojen, tako dejansko razkrivajo interno dogovorjen način dela pri izvajanju uradnih nalog organa, kar bi lahko, v primeru javnega razkritja takšnih informacij, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Poznavanje takšnih internih kriterijev organa bi v končni fazi posameznikom lahko omogočilo, da bi npr. prijave kršitev, prav z namenom, da bi bil njihov primer prej obravnavan, prilagodili na način, da bi čim bolj ustrezali (točkovnim) kriterijem organa, nadalje pa bi poznavanje internih kriterijev organa zavezancem (kršiteljem) npr. dopuščalo, da bi na podlagi spoznanja, da njihov primer ni uvrščen v najvišjo prednostno kategorijo, namenoma čakali z ukrepi za prostovoljno odpravo ugotovljenih kršitev. V kolikor bi se takšna ravnanja posameznikov množično dogajala (organ pa predvideva da bi se), bi to vodilo v izničenje samega namena priprave obravnavanih dokumentov, ki pa je prav v učinkovitejšem delovanju organa. Ne nazadnje želi organ s prioritetami za razvrščanje poenotiti ovrednotenje obravnavanja inšpekcijskih postopkov glede na pomembnost po celi Sloveniji ter preprečiti očitke o morebitnem zunanjem vplivu in pritiske na inšpekcijske postopke ter zagotoviti enakopravno obravnavo inšpekcijskih postopkov. IP je na podlagi vsega navedenega presodil, da bi bile motnje, ki bi nastale pri delovanju organa zaradi razkritja informacije, večje od pravice javnosti, da se seznani z obravnavanimi informacijami.
V predmetnem pritožbenem postopku IP ni zaznal nobenih (novih) okoliščin, ki bi spreminjale dejansko ali pravno stanje glede dostopa do zahtevanih dokumentov, zato IP ni prišel do zaključka, ki bi v konkretnem primeru narekoval drugačno odločitev od tiste, ki jo v zvezi z dokumentom, ki vsebuje informacije o prioritetah, že podal v odločbi št. 090-247/2012 z dne 21. 12. 2012 in odločbi 090-12/2013/3 z dne 25. 1. 2013. IP ugotavlja tudi, da v konkretnem primeru niti interes javnosti, na katerega se sklicuje prosilec v svoji pritožbi, za razkritje zahtevanih dokumentov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumenta iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Bistvo te presoje je torej v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test javnega interesa zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa, kar je v povezavi z javnim sektorjem pomembno za širšo javnost. Javni interes za odpiranje informacij javnega značaja mora biti utemeljen na koristih, ki jih z razkritjem informacij pridobi širša javnost. V konkretnem primeru, po oceni IP, razkritje zahtevanih dokumentov ne bi bistveno in kvalitativno pripomoglo k širši javni razpravi o delovanju in odločitvah organa ter povečanju odgovornosti in večji kvaliteti dela organa. Prosilec ni navedel nobenega konkretnega dejstva, zakaj bi bilo razkritje zahtevanih podatkov v interesu širšega kroga ljudi. Kot izhaja iz vsega navedenega, je bistvo testa interesa javnosti v tem, da razkritje sicer varovanih informacij pripomore k večjemu nadzoru javnosti nad delovanjem organa in večji kvalitativni obveščenosti o zadevah v javnem interesu, česar pa v zvezi z morebitnim razkritjem zahtevanih Usmeritev ne moremo trditi. IP dodaja, da se v zvezi z zahtevanim dokumentom kažejo zgolj posamični interesi subjektov, ki bi jim podatki o prioritetah na tak ali drugačen način morda lahko koristili, to pa ni dovolj, da bi IP odločil, da za razkritje dokumentov obstaja podlaga v prevladujočem javnem interesu, ki bi bil v tem trenutku močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.Na podlagi enakih ter tudi dodatnih novih argumentov je potrebno (ponovno) potrditi obstoj izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ tudi v primeru zahtevanih Usmeritev za vrstni red obravnave prijav in že začetih inšpekcijskih postopkov ter za izvajanje izvršb po drugi osebi, Usmeritev gradbenim inšpektorjem za izvajanje izvršb po drugi osebi, Usmeritve za vrstni red obravnave prijav in že začetih inšpekcijskih postopkov ter za izvajanje izvršb po drugi osebi, vse v zvezi z Zakonom o rudarstvu ter dokumenta Test javnega interesa in škodni test – Internih prioritet pri obravnavi prijav, inšpekcijskih postopkov in izvršilnih postopkov, zato je IP pritožbo prosilca tudi v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka