Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-235/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo, da želi prejeti fotokopije odločbe o obstoju izpostavljene nedovoljene oziroma nezakonite dozidave na Vodmatski 6 in fotokopijo sklepa o dovolitvi izvršbe za nezakonito dozidavo ob celotni stični steni objektov Vodmatske 8 in Vodmatske 6. Organ je izdal odločbo, s katero je zahtevi prosilca ugodil na način, da mu je posredoval ugotovitveno odločbo o obstoju nezakonito postavljene nadstrešnice na Vodmatski 6, pri čemer je organ prekril varovane osebne podatke. Organ je prosilcu pojasnil, da z drugimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil. IP je ugotovil, da v zvezi z zahtevo prosilca, organ ne razpolaga z nobenim dokumentom (razen z že posredovanim), kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, zato je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-235/2015/5Datum: 26. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-41/2015/39 z dne 19. 8. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-52/2015-2 z dne 19. 6. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 23. 7. 2015 na organ naslovil dopis, v katerem je zapisal, da je pred leti prijavil nezakonito dozidavo na Vodmatski 6 ob celotni stični steni objektov Vodmatske 8 in Vodmatske 6 ter nezakonito postavljeno nadstrešnico na Vodmatski 6, ki je stala na sami meji parcel Vodmatske 8 in Vodmatske 6 v Ljubljani. Navedel je še, da je evidentno, da je lastnica odstranila nezakonito nadstrešnico na Vodmatski 6 v Ljubljani. Prosilec je na podlagi ZDIJZ od organa zahteval fotokopijo ugotovitvene odločbe o obstoju predmetnih nedovoljenih objektov in sklep oziroma sklepe o dovolitvi izvršbe za predmetna nedovoljena objekta. Prosilec je organu postavil vprašanje, kdaj bo izvedel rušitev nezakonite dozidave na Vodmatski 6, ki še vedno stoji ob celotni stični steni objektov Vodmatske 8 in Vodmatske 6. Organ je dne 19. 8. 2015 izdal odločbo št. 090-41/2015/39, s katero je zahtevi prosilca ugodil na način, da mu je posredoval ugotovitveno odločbo o obstoju nezakonito postavljene nadstrešnice na Vodmatski 6, Ljubljana, št. P06122-2920/2011-18 z dne 25. 2. 2012, pri čemer je organ prekril varovane osebne podatke. Organ je prosilcu pojasnil, da z drugimi dokumenti ne razpolaga. Organ je zahtevo prosilca v delu, kjer prosilec zahteva odgovore na vprašanja, zavrgel.Prosilec se je dne 24. 8. 2015 pritožil in v pritožbi navedel, da želi prejeti fotokopije odločbe o obstoju izpostavljene nedovoljene oziroma nezakonite dozidave na Vodmatski 6 in fotokopijo sklepa o dovolitvi izvršbe za nezakonito dozidavo ob celotni stični steni objektov Vodmatske 8 in Vodmatske 6. Prosilec je izrazil tudi svoje mnenje o delu organa ter zapisal, da bi po njegovem mnenju uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja, njegova vprašanja morala odstopiti osebi oziroma organu, ki bi lahko odgovoril na njegovo vprašanje.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-41/2015/61 z dne 4. 9. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje.
Iz prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga. IP je iz dokumentacije, ki mu jo je organ posredoval skupaj s pritožbo prosilca, razbral, da glede domnevno nezakonite dozidave na Vodmatski 6 oziroma Vodmatski 8, organ razpolaga s spisoma št. 06122-2920/2011 in št. 06122-1479/2013. IP je zato, dne 22. 10. 2015, organ pozval, naj mu posreduje popis navedenih dveh inšpekcijskih spisov.Organ je dne 22. 10. 2015 IP posredoval popis obeh spisov. IP je na podlagi obeh popisov zahteval, da mu organ posreduje še odločbe in zapisnike iz predmetnih spisov. Zahtevano je organ IP posredoval dne 22. 10. 2015. IP je po natančnem pregledu posredovanih dokumentov ugotovil, da je organ v zvezi z dokumenti oziroma informacijami, ki jih je zahteval prosilec, posredoval vso dokumentacijo, iz katere izhajajo informacije, ki jih zahteva prosilec. IP je ugotovil, da ne spis št. 06122-2920/2011 in ne spis št. 06122-1479/2013 ne vsebujeta nobene druge (kot že posredovane) ugotovitvene odločbe o obstoju nedovoljenih objektov na Vodmatski 6 oziroma Vodmatski 8 ter nobenega sklepa o dovolitvi izvršbe za objekta na Vodmatski 6 oziroma Vodmatski 8. IP ni našel razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z drugimi zahtevanimi dokumenti kot že posredovanimi. IP je prepričalo tudi dejstvo, ki izhaja iz same, prosilcu že posredovane, odločbe št. P06122-2920/2011-18, ki je navedeno na 3. strani (in drugi točki izreka) - torej da mora inšpekcijska zavezanka do 30. 8. 2013 odstraniti objekt iz prve točke te odločbe in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške. IP pojasnjuje, da v skladu s 152. členom ZGO-1 gradbeni inšpektor odredi, da se v primeru nelegalne gradnje gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Iz navedenega izhaja, da je bilo inšpekcijski zavezanki že s predmetno (prosilcu posredovano) odločbo naloženo, da mora odstraniti objekt in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške. Šele če inšpekcijska zavezanka naloženega ne bo (oziroma ne bi) izvršila, bo organ začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, kot je to razvidno iz tretje točke odločbe št. P06122-2920/2011-18. IP je na podlagi posredovanih dokumentov dne 22. 10. 2015, to je zapisnika o ogledu gradbene inšpektorice, ki vodi postopek P06122-2920/2011, ugotovil, da je inšpekcijska zavezanka, po navedbah inšpektorice, izpolnila, kar ji je bilo naloženo z odločbo P06122-2920/2011-18 z dne 25. 2. 2012. Na podlagi navedenega torej organu sploh ni bilo potrebno začeti postopka izvršbe nedenarne obveznosti, ki bi se opravila po drugih osebah (3. točka odločbe P06122-2920/2011-18 z dne 25. 2. 2012), kar pomeni, da organu niti ni bilo potrebno izdajati npr. »sklepov o dovolitvi izvršbe za predmetna nedovoljena objekta«, kot jih je zahteval prosilec.IP ob tem še dodaja, da prosilec v pritožbi ni izkazal oziroma navedel nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevana dokumentacija dejansko obstaja, saj navaja le, da je na organ vložil prijavo in da je evidentno, da je lastnica odstranila nezakonito nadstrešnico, kar po mnenju IP kvečjemu pomeni, da se je prosilec tudi sam seznanil, da je nadstrešnica na Vodmatski 6 odstranjena in da zato tudi ne bo potrebna posebna izvršba glede odstranitve nelegalnega objekta, saj je ta že odstranjen. Tudi mnenje prosilca, da bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcu namreč ne more posredovati, zato je IP pritožbo prosilca, ki se nanaša na dokumente glede nelegalno zgrajene nadstrešnice na Vodmatski 6, zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.IP je glede posredovanja dokumentacije v zvezi z domnevno nelegalno zgrajenim prizidkom na Vodmatski 6 prav tako ugotovil, da organ ne razpolaga z nobeno ugotovitveno odločbo ali sklepom o izvršbi. V spisu št. 06122-1479/2013, ki se nanaša na dozidano stanovanjske hiše na Vodmatski 6, ni dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca (v spisu št. 06122-1479/2013 se nahajajo le trije dokumenti), zato je IP pritožbo prosilca tudi v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.IP poudarja še, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, kar v konkretnem primeru pomeni, da IP nima pristojnosti, da bi odločal o pravilnosti postopanja organa v inšpekcijskem postopku glede konkretne prijave. Glede pritožbene navedbe prosilca, da bi mu organ moral odgovoriti na vprašanje, kdaj bo izvedel rušitev nezakonite dozidave na Vodmatski 6, ki še vedno stoji ob celotni stični steni objektov Vodmatske 8 in Vodmatske 6, oziroma da bi organ njegovo vprašanje moral odstopiti osebi oziroma organu, ki bi znal odgovoriti na vprašanje prosilca, IP pojasnjuje, da prosilec ni zahteval dokumenta, ki obstaja v materializirani obliki, temveč odgovor na vprašanje. Iz zahteve prosilca jasno izhaja, da želi odgovore na vprašanja, iz preostale vsebine zahteve in pritožbe prosilca pa je razvidno, da prosilec razume sistem dostopa do informacij javnega značaja, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena, vendar od organa kljub temu zahteva odgovore. Iz opredelitve informacije javnega značaja v 4. členu izhaja sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti), kar pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil v zvezi z delovnim področjem organa. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je stvar upravnega poslovanja, ni pa del postopkov po ZDIJZ. Kot že rečeno, ZDIJZ ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbah št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011, št. III U 339/2012-17 z dne 7. 11. 2013 in št. III U 273/2012-14 z dne 7. 11. 2013.Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa in celotne spisne dokumentacije), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilca, organ ne razpolaga z nobenim dokumentom (razen z že posredovanim), kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, pritožba je torej neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka