Odvetniška družba Glušič o.p., d.o.o. - Ministrstvo za infrastrukturo
+ -Številka: 090-234/2015
Kategorije: Javna naročila, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala vpogled in fotokopije celotnih ponudb v postopku javnega naročanja. Organ je prosilki omogočil vpogled v tisti del ponudb, ki je na podlagi zakona javen, glede preostalega dela dokumentacije pa je izdal zavrnilno odločbo, saj je bila dokumentacija označena kot poslovna skrivnost. Prosilka se je zoper odločitev organa pritožila in navedla, da dokumentacija ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj so se ponudniki strinjali, da bo njihova dokumentacija javna, v primeru, da bodo izbrani. Postopek javnega naročila se je zaključil brez izbranega ponudnika, zato je IP ugotovil, da je treba upoštevati izjemo poslovne skrivnosti v celoti, saj v konkretnem primeru ni prišlo do porabe javnih sredstev. Pritožbo prosilke je zato zavrnil kot neutemeljeno.
ODLOČBA:Številka: 090-234/2015/5Datum: 16. 11. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Odvetniške družbe Glušič o. p., d. o. o., Pod javorji 6, PC Žeje pri Komendi, Komenda (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije RS za infrastrukturo, Tržaška c. 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-26/2015/12 z dne 1. 7. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo št. 090-26/2015/12 z dne 1. 7. 2015 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 19. 4. 2015 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, ki so vezane na postopek javnega naročanja »Izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in Projekta za izvedbo del (PZI) za ureditev vozišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko«, kateri je bil na Portalu javnih naročil pod št. JN 11262/2014 enkrat že zaključen brez izbire ponudnika. V zvezi s predmetnim postopkom zahteva vpogled (in fotokopije na podlagi opravljenega vpogleda) v:- vso ponudbeno dokumentacijo vseh ponudnikov v zaključenem postopku,- dokumentacijo naročnika, in sicer zapisnik o odpiranju ponudb in sklep o zaključku postopka.Poleg navedenega prosilka zahteva vpogled v ponudbe vseh ponudnikov, ki so ponudbe oddali v okviru trenutnega postopka oddaje javnega naročila v zadevi »Izdelava Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in Projekta za izvedbo del (PZI) za ureditev vozišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko«, objavljenega na Portalu javnih naročil pod št. JN 11262/2014. Poleg tega pa zahteva vpogled v dokumentacijo naročnika, vezano na postopek javnega naročanja, od sklepa o začetku postopka, do zapisnika o odpiranju, sklepa o izbiri ponudnika in drugo dokumentacijo, ki se nahaja v dokumentaciji naročnika v zvezi s predmetnim postopkom javnega naročanja.Organ je z dopisi št. 090-26/2015/3, 090-26/2015/4 in 090-26/2015/5, vsi z dne 12. 5. 2015 v postopek, zaradi varstva pravic in pravnih koristi pozval stranske udeležence Cestni inženiring d. o. o., Projekt d. d. Nova Gorica in Tiring d. o. o.Organ je dne 15. 5. 2015 izdal sklep št. 090-26/2015/6, s katerim je zahtevo prosilke v delu, v katerem želi vpogled v ponudbe vseh ponudnikov in vpogled v dokumentacijo naročnika, vezano na postopek javnega naročanja pod JN 11262/2014 z dne 1. 12. 2014, zavrgel. Postopek javnega naročanja namreč še ni pravnomočno zaključen, prosilec pa pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila nima pravice zahtevati informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se ZDIJZ ne uporablja.Stranski udeleženec Tiring d. o. o. je v dopisu št. 39/15-SŠ z dne 21. 5. 2015 navedel, da se ne strinja z vpogledom prosilke v javno naročilo JN 11262/2014, saj postopek še ni zaključen. Enako je navedel tudi Cestni inženiring d. o. o. v dopisu št. 502626 z dne 20. 5. 2015.Organ je prosilko povabil na vpogled v dokumentacijo dne 29. 5. 2015. Prosilki je bil omogočen vpogled v tri ponudbe stranskih udeležencev, v spremembo ponudbe ponudnika Tiring, zapisnik o odpiranju ponudb št. 430-41/2014/18 z dne 22. 9. 2014 in končno poročilo o oddaji javnega naročila z dne 11. 11. 2014. V dokumentaciji so bili prekriti vsi podatki, ki predstavljajo osebne podatke (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in vsi podatki, ki v skladu s sklepi, ki so jih izdali ponudniki, predstavljajo poslovno skrivnost.Prosilki je bila na njeno zahtevo kopirana naslednja dokumentacija:- iz ponudbe ponudnika Cestni inženiring: - sklep o določitvi poslovne skrivnosti, - obrazec 2: ponudba s ponudbenim predračunom,- iz ponudbe ponudnika Projekt Nova Gorica: - sklep o določitvi poslovne skrivnosti – 2x, - ponudba, - podatki o ponudniku, - ponudba s ponudbenim predračunom,- iz ponudbe ponudnika Tiring: - sklep o določitvi poslovne skrivnosti, - ponudba s ponudbenim predračunom, - sprememba ponudbe- zapisnik o odpiranju ponudb- končno poročilo o oddaji javnega naročila.Prosilka je zahtevala vpogled in prepis celotne ponudbene dokumentacije vseh ponudnikov, ki so sodelovali v postopku javnega naročanja, saj ji, razen dokumentacije, katere prepis je dobila, vpogled v druge dele ponudb zaradi označitve poslovne skrivnosti ni bil omogočen. Prav tako ji ni bila omogočena pridobitev prepisa ponudbenih dokumentacij označenih kot poslovna skrivnost.Organ je dne 1. 7. 2015 izdal odločbo št. 090-26/2015/12, s katero je zahtevi prosilke ugodil v delu, v katerem ji je že na vpogledu posredoval fotokopije zgoraj navedenih dokumentov, zavrnil pa vpogled in prepis celotne dokumentacije vseh ponudnikov, ki so sodelovali v postopku javnega naročanja zaradi označitve dokumentacije kot poslovne skrivnosti. Organ je ugotovil, da so ponudniki (stranski udeleženci) ponudbi priložili sklepe o določitvi ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost, iz katerih izhaja, da se za poslovno skrivnost določa celotna ponudba, razen v tistem delu, kjer je glede na veljavno zakonodajo izrecno določeno, da gre za javno dostopne podatke. Organ je prav tako ugotovil, da so ponudniki celotno dokumentacijo vidno in nedvoumno označili z oznako »poslovna skrivnost« in predložili tudi pisno odredbo o varovanju poslovne skrivnosti. Glede na navedeno se organ ni spuščal v presojo objektivnega kriterija. Organ je prosilki omogočil vpogled in fotokopije dokumentacije, ki je javna na podlagi 22. člena ZJN-2. Organ je še pojasnil, da v konkretnem primeru ne pride v poštev izjema porabe javnih sredstev iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj v konkretnem primeru ni bil izbran noben od navedenih ponudnikov.Prosilka je v pritožbi z dne 4. 8. 2015 navedla, da izpodbija odločbo v celoti in zahteva, da se ji dovoli dostop do dokumentacije tudi v delu, v katerem ji je bil dostop zavrnjen. V delu, v katerem ji je bilo ugodeno, odločbe ne izpodbija. Prosilka navaja, da iz sklepov o poslovni skrivnosti izhaja, da so ponudniki označili kot poslovno skrivnost celotno ponudbo, vendar je takšno določilo v nasprotju z določbo 22. člena ZJN-2. Navedeni člen določa, da je naročnik, ne glede na določbe o varovanju podatkov, dolžan predložiti podatke o količini specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost ponudbe, kar je merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, pa tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudb v okviru drugih meril. Tudi v primeru, da je organ tako ravnal, je z izpodbijano odločbo odločil nepravilno. Iz 1. točke izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ prosilki omogočil vpogled v ponudbo in podatke o specifikaciji cene na enoto vrednosti posamezne postavke in skupni vrednosti ponudbe za ponudnika Projekt d. d. Nova Gorica, ampak ji je omogočil le vpogled v sklep o določitvi poslovne skrivnosti. V tem delu je organ odločil nepravilno. Prosilka je navedla, da se je postopek oddaje javnega naročila pod št. JN 7973/2014 res zaključil brez oddaje javnega naročila, saj je bilo to zaključeno brez izbire ponudnika. Objavljen je bil nov razpis, v katerem po vednosti prosilke sodelujejo tudi družbe, ki so bile ponudniki v prvem postopku javnega naročanja. Prosilka meni, da na njeno pravico do dostopa do informacij javnega značaja ne vpliva to, da se je postopek zaključil in da ni bilo izbranega ponudnika. Bistveno za pravilno uporabo ZDIJZ in ZJN-2 je okoliščina, da se vsak ponudnik, ki sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, avtomatično strinja s tem, da obstaja možnost, da bo njegova ponudba izbrana kot pravilna, skladno z določbami ZJN-2, kar bo posledično pomenilo porabo javnih sredstev. Ne glede na dosedanjo prakso Informacijskega pooblaščenca, ki se je postavil na stališče, da za neizbrane ponudnike v postopku javnega naročanja veljajo omejena pravila glede dostopa do informacij javnega značaja v primerjavi z izbranimi ponudniki, pa prosilka meni, da je takšna praksa v neskladju z ZJN-2 in ZDIJZ. Dejstvo je namreč, da vsak ponudnik, ki vloži ponudbo za oddajo javnega naročila, želi, da bi s svojo ponudbo uspel, saj je v nasprotnem primeru ne bi vlagal. To pa pomeni, da se zaveda, da so skladno z določbami ZJN-2 vsi podatki, ki so navedeni v ponudbi, lahko predmet dostopa do informacij javnega značaja. Prosilka meni, da ni nobenega utemeljenega razloga, zakaj bi te podatke lahko pregledovali le za izbrane ponudnike, za neizbrane pa ne. Razlika med izbranim in neizbranim ponudnikom je le v tem, da je z enim od njih v istem postopku javnega naročanja sklenjena pogodba, s katero se bodo javna sredstva dejansko porabila, z drugim, ki je bil po merilih za izbor njegove ponudbe manj ugoden, pa ne. Prosilka namreč ocenjuje, da je bistveno pod kakšnimi pogoji posamezni ponudniki vstopajo v postopke javnega naročanja in ne, ali so na koncu izbrani. Tudi v šestem odstavku 22. člena ZJN-2 je jasno določeno, da ima vsak ponudnik pravico do vpogleda v ponudbo kateregakoli drugega ponudnika, ne glede na to, ali gre za izbranega ali neizbranega ponudnika. Prosilka meni, da ni najti utemeljenega zakonskega razloga, da se ponudniki v postopku javnega naročanja obravnavajo različno, saj so vsi vstopili v »igro« za določen posel, ki ga financira javni naročnik, v kateri veljajo enaka pravila za vse ponudnike, le s to razliko, da je na koncu nekdo na podlagi vnaprej določenih meril. Glede na to prosilka zahteva, da se ji omogoči vpogled v vse dele ponudbe, v katere ji je bil vpogled zavrnjen. Ti podatki namreč ne morejo biti varovani z oznako »poslovna skrivnost«, saj gre za podatke o nazivu ponudnika oz. podizvajalca, njegovem naslovu, zakonitem zastopniku ipd., kar so javni podatki, dostopni preko portala AJPES. Tudi podpisi vnaprej pripravljenih obrazcev naročnika ne morejo biti poslovna skrivnost. Prav tako poslovna skrivnost ne more biti podpis zakonitega zastopnika in žig ponudnika. Prosilka enako meni tudi glede preostalih izjav in obrazcev, in sicer da ne vnaprej pripravljene izjave in obrazci o izpolnjevanju ekonomske, finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Navedeni podatki predstavljajo izpolnjevanje meril, ki so določena v razpisni dokumentaciji, ki je bil javna in s katerimi so ponudniki dokazovali, da izpolnjujejo osnovne pogoje za sodelovanje v postopku javnega naročanja. Za te podatke velja torej stališče Državne revizijske komisije, ki določa, da ima vsakdo pravico vpogleda v tiste reference, ki niso zasebne narave. Prosilka meni, da če imajo drugi ponudniki v postopku skladno z ZJN-2 in prakso Državne revizijske komisije pravico do vpogleda v reference drugih ponudnikov, ne glede na to, ali gre za izbranega ponudnika ali za druge neizbrane ponudnike, velja popolnoma enako tudi za dostop do informacij javnega značaja. Prosilka še navaja, da so vse odločbe Državne revizijske komisije, skupaj z vsemi imeni gospodarskih družb in gospodarskih subjektov, ki nastopajo kot ponudniki v postopkih javnega naročanja, ne glede na to, ali gre za izbrane ali neizbrane ponudnike, javni in objavljeni na spletni strani Državne revizijske komisije. V primeru, da posamezni ponudnik z revizijo uspe izločiti že izbranega ponudnika, prosilka poudarja, da je drugi izbrani ponudnik pravzaprav neizbrani ponudnik. V primeru, da bo predmet izpodbijanja določen obrazec ali reference, bodo te javno objavljene v okviru sprejete odločitve Državne revizijske komisije (z izjemo varstva osebnih podatkov). Zaradi navedenega prosilka meni, da ni logično, da bi Informacijski pooblaščenec pri vpogledih v dokumentacijo zavzel drugačno stališče, če pa že, bi moral Državni revizijski komisiji odrediti in prepovedati, da objavlja odločbe. Prosilka je še navedla, da gre s strani naročnika za pred-pripravljen vzorec ponudbe. Taka ponudba ne more biti predmet poslovne skrivnosti, saj v njej ni nobenega podatka, ki bi lahko predstavljal poslovno skrivnost. Vzorec ponudbe ponudnik navadno le podpiše na vsaki strani in ga priloži v ponudbi, občasno pa v njega vstavi manjkajoče podatke, kot na primer podatke o gospodarskem subjektu, skupni ponudbeni ceni, podizvajalcu ipd. Ker podpis in žig nista podatka, ki se ju varuje s poslovno skrivnostjo in pred-pripravljeni vzorci ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, bi moral organ presojati le še za kakšno vrsto podatkov gre. Če gre za javno objavljene podatke, ti niso varovani skladno z ZDIJZ. Edini podatki, ki bi lahko predstavljali izjemo, sta ime in priimek skrbnika pogodbe ali odgovornega vodje del. Glede na navedeno prosilka zahteva tudi vpogled v vso dokumentacijo pod točko a, b in c.Organ je dne 6. 8. 2015 podjetjem Projekt d. d. Nova Gorica, Cestni inženiring d. o. o. in Tiring d. o. o. posredoval zabeležko o vpogledu v dokumentacijo, odločbo organa in pritožbo zoper odločbo in jih pozval, da se kot stranke z nasprotnim interesom izrečejo o pritožbi. Podjetje Cestni inženiring je v dopisu št. 503123 z dne 18. 8. 2015 navedlo, da s tem, ko je organ prosilki omogočil vpogled v ponudbo, je skladno z 22. členom ZJN-2 omogočil vpogled v naslednje podatke: količina specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost ponudbe. Glede vpogleda v vse ostale podatke iz ponudbe (razen Sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, v katerega je prav tako bil omogočen vpogled), pritrjujejo odločitvi organa, da vpogleda skladno s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti ni omogočil. Stališče prosilke, da se vsak ponudnik avtomatično strinja s tem, da obstaja možnost, da bo njegova ponudba izbrana kot pravilna, kar bo pomenilo porabo javnih sredstev in da je zatorej treba tako za izbrane, kot neizbrane ponudnike, dovoliti dostop do informacij javnega značaja, je zmotno in v nasprotju z veljavno prakso. V obravnavanem primeru je bistveno, da so vsi neizbrani ponudniki zahtevane dokumente vidno in nedvoumno označili kot poslovno skrivnost in predložili pisne sklepe o določitvi oz. varovanju poslovne skrivnosti. Slednje ustreza zakonski določbi po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Takšna določitev pomeni, da se v danem primeru ni mogoče spuščati v presojo o sami pomembnosti tako označenih podatkov, niti v vprašanje, ali bo z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. Družbam zatorej ni treba dokazovati, da bi z razkritjem podatkov nastala škoda v smislu konkurenčne prednosti. Dokumentacija vsebuje tudi podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki, na podlagi tretjega odstavka 39. lena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Ti podatki so javni na podlagi določb ZJN-2. Ta v 22. členu izrecno določa, katere informacije so, ne glede na oznako, vselej javne, pri tem pa ne dela nobenih razlik med izbranimi in neizbranimi ponudniki. Podatki, ki so javni po zakonu, so vsebovani v Ponudbi s ponudbenim predračunom, organ pa je prosilki v navedeno dokumentacijo omogočil vpogled. Ostali podatki iz ponudb neizbranih ponudnikov pa ne predstavljajo podatkov, ki bi bili javni na podlagi ZJN-2. Prav tako ti podatki niso javni z vidika tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj navedeni odstavek omogoča vpogled v dokumente, ki so sicer označeni kot poslovna skrivnost, zlasti zaradi preglednosti namena in porabe javnih sredstev. V konkretnem primeru so predmet presoje dokumenti iz ponudb ponudnikov, ki v postopku javnega naročanja niso bili izbrani. Dokumentacija torej ne predstavlja porabe javnih sredstev, zato ni ovir, da bi bila varovana kot poslovna skrivnost. Glede navedb v zvezi z možnostjo vpogleda v ponudbeno dokumentacijo je tudi Državna revizijska komisija večkrat zavzela stališče, da je naročnikovo ravnanje potrebno presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2, v povezavi z 39. členom ZGD-1. 22. člen ZJN-2 specifično ureja, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Ta člen torej naročnika na več mestih zavezuje, da mora določene ponudbenem podatke varovati kot zaupne tudi kadar omogoči vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Podjetje meni, da je treba tudi v tem postopku upoštevati njihov Sklep o poslovni skrivnosti, saj bi z razkritjem podatkov o nazivih subjektov, s katerimi sodelujejo lahko vplivali na njihov konkurenčni položaj. Prav tako kažejo na konkurenčne prednosti ponudnika (izkušnje, opremo, kadrovske zmogljivosti, inovativnost ipd.). Kar se tiče podatkov o samih ponudnikih (naziv, naslov, zakoniti zastopnik), pa v te lahko prosilka vpogleda v AJPES in zato nima izkazanega interesa za vpogled v ponudbeno dokumentacijo. Nepravilno je tudi stališče prosilke, da so potrdila naročnika javna in da je organ odločil v nasprotju s prakso Državne revizijske komisije. Ne drži niti stališče, da lahko drugi ponudniki v postopku po ZJN-2 neomejeno vpogledujejo v reference drugih ponudnikov. Tudi ne drži, da so v objavljenih odločbah Državne revizijske komisije navedeni podatki vseh gospodarskih subjektov, ki nastopajo v ponudbah. Res je, da so objavljena imena ponudnikov, s tem pa prosilka že razpolaga. Prosilka tudi ni izkazala pravnega interesa za vpogled v dokumentacijo, zaradi česar predlaga, da se njena pritožba zavrne kot neutemeljena.Podjetje Tiring je v dopisu št. 64/15-SŠ z dne 20. 8. 2015 navedlo, da še vedno vztraja pri stališču, da se prosilki v delu, ki se nanaša na postopek, ki je bil razveljavljen oz. neuspešno končan, vpogled dovoli v skladu z veljavnimi predpisi. Še vedno pa se sklicujejo in vztrajajo pri vsebini sklepa o določitvi poslovne skrivnosti. Organ je pritožbo prosilke z dopisom št. 090-26/2015-22 z dne 3. 9. 2015, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa v 2. točki izreka odločbe (v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do dokumentov, ki se nanašajo na izvedbo naročila »Izdelava Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in Projekta za izdelavo del (PZI) za ureditev vozišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko«, objavljen na portalu javnih naročil pod št. JN 7973/2014), zato je IP v pritožbenem postopku preizkusil ta del izpodbijane odločbe, o preostalih dokumentih, do katerih pa je bil dostop ugoden, pa ni odločal. Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ ter da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, zato je IP v postopku odločal o vprašanju, ali zahtevane informacije predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).Dokumentacija, do katere želi dostopati prosilka, predstavlja dokumentacijo, ki so jo v postopku javnega naročila, ki se je vodil pod št. JN 7973/2014, predložili trije ponudniki. Ponudniki so celotno ponudbo vidno označili z oznako »POSLOVNA SKRIVNOST«, ponudbam pa so tudi priložili sklepe o določitvi ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost, iz katerih izhaja, da se za poslovno skrivnost določa celotna ponudba, razen v tistem delu, v katerem gre z veljavno zakonodajo določene javne podatke. IP na tem mestu tudi ugotavlja, da se je konkretni postopek javnega naročila zaključil tako, da ni bil izbran noben od ponudnikov.Izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Glede vprašanj v zvezi s poslovno skrivnostjo torej ZDIJZ napotuje na ZGD-1.Poslovna skrivnost je v 39. členu ZGD-1 definirana po subjektivnem in objektivnem kriteriju. Za poslovno skrivnost se tako štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002 - Komentar ZGD, str. 194 in 196). Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto in ne in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek predstavlja poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195).Za izpolnitev subjektivnega kriterija mora biti torej podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena).Na podlagi navedenega ter skrbnega pregleda spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da je mogoče šteti dokumente ponudnikov za poslovno skrivnost, saj so vidno označeni kot poslovna skrivnost, prav tako pa to izhaja iz njihovih sklepov o določitvi poslovne skrivnosti. Glede na navedeno je poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju v konkretnem primeru podana, razen za tiste podatke, ki so v skladu z ZJN-2 določeni kot javni. Drugi odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.IP na tem mestu ugotavlja, da je organ prosilki omogočil vpogled in fotokopije:- ponudbe s ponudbenim predračunom za ponudnika Cestni inženiring, - ponudbe s ponudbenim predračunom in sprememb ponudbe za ponudnika Tiring in - ponudbe s ponudbenim predračunom ponudnika Projekt Nova Gorica. Navedeni dokumenti vsebujejo vse podatke, ki so na podlagi 22. člena ZJN-2 javni, torej je organ prosilki omogočil vpogled in fotokopijo vseh dokumentov, ki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti ponudnikov.IP ugotavlja, da je prosilka v pritožbi navedla, da je bila odločitev organa nepravilna, saj iz 1. točke izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ prosilki omogočil vpogled v ponudbo in podatke o specifikaciji cene na enoto vrednosti posamezne postavke in skupni vrednosti ponudbe za ponudnika Projekt d. d. Nova Gorica. Organ je v odločbi v točki 1., v kateri je prosilki ugodil, res pozabil navesti, da se prosilki ugodi tudi glede ponudbe s ponudbenim predračunom za ponudnika Projekt Nova Gorica, vendar iz zabeležke o vpogledu v dokumentacijo št. 090-26/2015/11 z dne 29. 5. 2015 izhaja, da je prosilka v navedeni dokument vpogledala, prav tako pa ji je bil navedeni dokument, na njeno zahtevo, tudi fotokopiran in izročen. Prosilka je zabeležko prebrala in se z njeno vsebino strinjala ter jo tudi podpisala. Prosilka torej z zahtevanimi informacijami že razpolaga, zato IP ugotavlja, da prosilka v tem delu nima več pravovarstvenega interesa, ker je bilo njeni zahtevi za dostop že ugodeno, zato je njena pritožba v tem delu neutemeljena. IP hkrati opozarja, da organ v delu, v katerem prosilki ugodi, ni dolžan izdati odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek 22. člena ZDIJZ). Iz celotne predložene dokumentacije organa pa nedvomno izhaja, da je bil prosilki vpogled v konkretno ponudbo omogočen, ter da ji je bila fotokopija te ponudbe tudi posredovana, zaradi česar IP ni posegal v ugodilni del odločbe organa. Glede dostopa do preostalega dela ponudbene dokumentacije, je IP sledil odločitvi organa, da se dostop do te dokumentacije zavrne. Navedena dokumentacija namreč izpolnjuje subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Navedba prosilke, da na njeno pravico do dostopa do informacij javnega značaja ne bi smelo vplivati to, da se je postopek javnega naročila zaključil, ne da bi bil izbran ponudnik, je neutemeljena. Šele v primeru, če bi bil ponudnik izbran in bi bila z njim sklenjena pogodba, bi prišlo do porabe javnih sredstev. Slednje pa je ključno za to, da je mogoče določene dokumente razkriti, tudi če so ti označeni kot poslovna skrivnost. V konkretnem primeru zato ni mogoče uporabiti tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. IP tudi ni mogel slediti navedbam prosilke, da se vsak ponudnik avtomatično strinja z razkritjem vseh podatkov ob prijavi. Ponudnik se lahko namreč s tem strinja potencialno le za tiste primere, ko bo izbran, ne pa tudi za vse primere, kadar se zgolj prijavi. Razlika med izbranim in neizbranim ponudnikom je namreč v tem, da z enim je sklenjena pogodba, s katero se bodo javna sredstva dejansko porabila, z drugim, ki je bil po merilih za izbor manj ugoden, pa ne. Ta razlika je tudi ključnega pomena za presojo, ali bodo določeni dokumenti, ki so označeni kot poslovna skrivnost, razkriti javnosti, ali ne.IP tudi ni sledil navedbam prosilke, da so zahtevani podatki lahko objavljeni v okviru sprejete odločitve Državne revizijske komisije (z izjemo varstva osebnih podatkov). IP ugotavlja, da dejstvo, da drug organ, v svojem postopku razkrije določene podatke, ki so potrebni za izvedbo njegovega postopka, v konkretnem primeru ni relevantno. Razkrivanje poslovnih skrivnosti gospodarskih družb javnosti, kot informacij javnega značaja, namreč ne more temeljiti na tem, da bi bile te informacije lahko morda razkrite v okviru drugih, bodočih ali potencialnih postopkov. Prav tako tudi ni mogoče enačiti povzemanj vsebine dokumentacije v odločbah državnih organov s samim razkritjem posamičnih dokumentov.IP meni, da imajo gospodarske družbe povsem legitimno pravico določene dokumente označiti kot poslovno skrivnost na podlagi določbe 39. člena ZGD-1. IP je tako odločitev gospodarskih družb dolžan spoštovati in dostop do teh informacij presojati le skozi določbe ZDIJZ. ZDIJZ določa, da se podatki, ki predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti, lahko razkrijejo le v primerih iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali v primeru, če je podan javni interes. V konkretnem primeru ni bil izbran noben ponudnik, zato ni prišlo do porabe javnih sredstev; za razkritje ponudbene dokumentacije pa tudi ni podan javni interes. Odločitev organa, da dostop do dokumentov zavrne, je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.IP na koncu zgolj pojasnjuje, da trditev stranskega udeleženca, da prosilec ni izkazal pravnega interesa za dostop do dokumentov, ni utemeljena. Prosilec namreč za vložitev zahteve po ZDIJZ ne potrebuje pravnega interesa, saj se pravica do dostopa do informacij javnega značaja presoja erga omnes, torej splošno za kateregakoli prosilca, zaradi česar je pravni interes posameznega prosilca irelevanten.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka