Prosilec - Dom upokojencev Ptuj
+ -Številka: 090-232/2015
Kategorije: Stroški
POVZETEK:Organ je odredil prosilki vnaprejšnji polog za kritje stroškov posredovanja zahtevane dokumentacije, in ker prosilka pologa ni poravnavala v postavljenem roku, je izdal sklep, s katerim je ustavil postopek za dostop do informacije javnega značaja. Prosilka je zoper sklep vložila pritožbo, v kateri je navedla, da glede na njeno zahtevo in njene obrazložitve izdaja predmetnega sklepa ni v skladu z ZDIJZ. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ stroške zaračunal na podlagi veljavno potrjenega stroškovnika, s katerim je bila prosilka seznanjena, in v skladu z ZDIJZ in Uredbo, ter da je določil razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja. ODLOČBA:Številka: 090-232/2015/4Datum: 2. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14 in 19/15 – Odl US; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F, 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper sklep javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj, št. ZDIJZ-2/2015-2 z dne 21. 8. 2015 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:1. Pritožba prosilke z dne 26. 8. 2015 zoper sklep javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj št. ZDIJZ-2/2015-2 z dne 21. 8. 2015 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Obrazložitev:Prosilka je z dopisom z dne 9. 6. 2015 na organ naslovila zahtevo, da ji organ v elektronski obliki posreduje od 1. 12. 2014 dalje vse ponudbe in sklenjene:- donatorske in sponzorske pogodbe ali nakazila za ta namen;- avtorske pogodbe;- pogodbe za svetovanje ali pogodbe za druge intelektualne storitve;- vse druge pogodbe, ki ji je organ sklenil od 1. 12. 2014 do posredovanja podatkov (individualne pogodbe vodstvenih oseb, pogodbe za storitve za razna vzdrževalna dela, gradbena dela in druga dela vključno s pogodbami za proizvode in storitve, za katere so bili izvedeni javni razpisi, objave ali le v skladu s ponudbo in/ali dogovorom);- vsa pisna oziroma zapisana ustna pooblastila vsem osebam, ki niso zaposleni v Domu Ptuj; pri čemer naj bo v pogodbah navedena pogodbena vrednost, trajanje posla in vrednost posameznih izplačil do 30. 6. 2015.Organ je na podlagi 24. člena ZDIJZ izdal sklep št. ZDIJZ-2/2015 z dne 22. 6. 2015, s katerim je podaljšal rok za odločitev za 30 delovnih dni, in sicer do 20. 8. 2015. Kot razlog je organ v obrazložitvi sklepa navedel, da je zahtevana dokumentacija izjemno obsežna, zato bo njeno odbiranje in pregledovanje ter zaščita podatkov, ki potencialno predstavljajo izjemo od prostega dostopa (priprava delnega dostopa) vzela več časa, kot ga za odločitev o zahtevi dopušča ZDIJZ. Prav tako je organ ugotovil, da bi razkritje podatkov po zahtevi lahko vplivalo na pravice in pravne koristi tretjih – konkretno pogodbenih partnerjev, glede katerih je dokumentacija predmet zahteve, zato jih bo, če bo odbrana dokumentacija kazala na možnost posegov v njihove varovane pravice in interes, dolžan pritegniti v postopek.Organ je nato s sklepom št. ZDIJZ-2/2015 z dne 10. 8. 2015 odredil prosilki vnaprejšnji polog v višini 265,00 evrov za kritje stroškov posredovanja zahtevane dokumentacije, in sicer do 18. 8. 2015. V navedenem sklepu je organ navedel, da je zadevo preučil in ugotovil, da je zahtevana dokumentacija izjemno obsežna, zato jo bo potrebno odbrati, pregledati in zaščiti podatke, ki potencialno predstavljajo izjemo do prostega dostopa (priprava delnega dostopa) ter opraviti pretvorbo iz fizične v elektronsko obliko. V nadaljevanju sklepa pa je organ še navedel, da je na podlagi 20. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) odločil v skladu s sprejetim stroškovnikom posredovanja informacij javnega značaja, in da v kolikor do določenega roka prosilka ne bo poravnala vnaprejšnjega pologa na račun organa, bo organ štel, da je prosilka zahtevo umaknila. V sklepu je organ prosilko še opozoril, da bo štel zahtevo za umaknjeno, če polog ne bo plačan v določenem roku ter navedel povezavo do objave Stroškovnika za posredovanje informacij javnega značaja na spletni strani organa.Ker prosilka v postavljenem roku ni poravnala zneska pologa, je organ 21. 8. 2015 na podlagi tretjega odstavka 115. člena ZUP, četrtega odstavka 36. člena ZDIJZ in tretjega odstavka 20. člena Uredbe izdal sklep št. ZDIJZ-2/2015-2, s katerim je postopek ustavil. Svojo odločitev je utemeljil na navedbah, ki jih je podal že v sklepu, s katerim je določil višino zneska za plačilo predujma ter z obrazložitvijo pravne podlage za predmetno odločitev.Prosilka je z dopisom z dne 26. 8. 2015 pri organu vložila pritožbo zoper sklep, s katerim je organ postopek za dostop do informacije javnega značaja ustavil, v kateri je navedla, da glede na njeno zahtevo in njene obrazložitve izdaja predmetnega sklepa, ni v skladu z ZDIJZ.Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. ZDIJZ-2/2015-2 z dne 4. 9. 2015, odstopil v pristojno reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru sporno, ali je organ prosilki upravičeno določil predujem za plačilo stroškov dostopa do informacije javnega značaja.2. Pojem informacije javnega značajaZDIJZ predstavlja konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99, v nadaljevanju Ustava) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico, in sicer ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ je namen zakona, da zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, in za uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanjuIP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, ki med drugimi določa kot zavezance tudi izvajalce javnih služb. Organ je javni socialno varstveni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada. Socialno varstveno dejavnost ureja Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12 – ZSV-E; v nadaljevanju ZSV).Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Dejavnosti organa kot zavoda, ki opravlja javno službo, določa zgoraj navedeni ZSV, ki v prvem odstavku 50. člena določa, da je primarna naloga domov za starejše institucionalno varstvo starejših po prvem odstavku 16. člena tega zakona ter pomoč posamezniku in družini na domu. IP ne dvomi, da organ za izvajanje svojih dejavnosti sklepa različne pravne posle oziroma pogodbe, sicer pa obstoj informacije javnega značaja v predmetni zadevi med strankama ni sporen.3. Plačilo pologa za dostop do informacije javnega značajaIP poudarja, da ni nobenega dvoma, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Pri tem IP opozarja, da zaračunavanje stroškov ne sme biti sredstvo ki bi organom omogočalo, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, zagotovljena v drugem odstavku 39. člena Ustave, in nerazumno visoki stroški posredovanja informacij javnega značaja lahko pomenijo negacijo (izničenje) te pravice, zato mora višina stroškov ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme ovirati prosilkine ustavne pravice.Glede na to, da Vlada v skladu s 35. členom ZDIJZ še ni predpisala pravil za zaračunavanje in enotni stroškovnik, se upošteva Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba), ki v 19. členu predpisuje okvirni cenik oziroma najvišje cene materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezni organ lahko v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za cene materialnih stroškov za storitve, ki niso naštete v prvem odstavku 19. člena Uredbe, določi svoj stroškovnik, h kateremu mora dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan v skladu s 36. členom ZDIJZ svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij (tretji odstavek 36. člena ZDIJZ).Organ lahko na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZDIJZ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane dokumentacije, če se zahteva prosilca nanaša na informacije večjega obsega, in na tej podlagi Uredba v drugem odstavku 20. člena določa, da lahko organ od prosilca zahteva vnaprejšnji polog, če ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV). Navedena določba Uredbe še določa, da organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek, če polog presega dejanske materialne stroške, in da prosilec plača razliko ob prejemu zahtevanih informacij na podlagi izdanega računa, iz katerega mora biti razvidna specifikacija, če dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa. V skladu s tretjim odstavkom 20. člena Uredbe lahko organ določi, da mora prosilec plačati stroške posredovanja informacij najkasneje v 15 dneh od prejema zahtevka za položitev predujma.Polog oziroma predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oziroma posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), če je zahteva obsežna, ne bo odveč, v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. V skladu z navedenimi določbami ZDIJZ in Uredbe je organ 7. 8. 2009 izdal Stroškovnik o posredovanju informacij javnega značaja (v nadaljevanju Stroškovnik), ki je objavljen na njegovi spletni strani v okviru Kataloga informacij javnega značaja, in h kateremu je Ministrstvo za javno upravo dalo soglasje 26. 11. 2009. Prav tako je organ v sklepu št. ZDIJZ-2/2015 z dne 10. 8. 2015 prosilko opozoril, da v kolikor ne bo poravnavala vnaprejšnjega pologa v postavljenem roku, bo organ štel, da je zahtevo umaknila, iz tega sklepa pa tudi izhaja, da jo je napotil na svojo spletno stran, na kateri je predmetni stroškovnik objavljen. IP tako v predmetni zadevi ni zaznal bistvenih kršitev procesnih določb ZDIJZ in Uredbe.ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pa nas zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij pripelje do smiselne uporabe tretjega odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da naj stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz prvega odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na četrti odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi navedenega možna pritožba na IP.V konkretnem primeru je torej organ na podlagi Uredbe in Stroškovnika od prosilke zahteval vnaprejšnji polog ocenjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij v višini 265,00 EUR. Zakonska podlaga, da organ zaračuna posredovanje informacije javnega značaja, je v konkretni zadevi podana, bistvenih kršitev postopka IP ni zaznal, zato je IP presojal še utemeljenost višine pologa za posredovanje informacij javnega značaja. Glede na to, da iz posredovane spisovne dokumentacije ni bilo konkretno razvidno, kakšni stroški so všteti v višini pologa, je IP pozval organ na ustrezno pojasnilo in specifikacijo stroškov. Organ je IP posredoval odgovor z dne 24. 9. 2015, v katerem je navedel določbe četrtega odstavka 36. člena ZDIJZ in 20. člena Uredbe, ki urejajo plačilo pologa. Po mnenju organa iz predmetnih določb ne izhaja, da bi moral organ prosilcu ob zahtevku za vnaprejšnji polog posredovati specifikacijo stroškov. Organ je še navedel, da je glede na zahtevano dokumentacijo ocenil, da gre za več kot 300 strani dokumentov, odbiranje katerih bi uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja (VII. stopnja izobrazbe) vzelo najmanj 3 ure dela (cca. 48 EUR po Stroškovniku) in osebi, ki bi sodelovala (V. stopnja izobrazbe) najmanj 4 ure dela (cca. 30 EUR po Stroškovniku), neposredno pretvarjanje dokumentov v elektronsko obliko pa bi pomenilo nadaljnjih cca. 27 EUR, pri čemer največji strošek predstavlja izvedba delnega dostopa do zahtevanih dokumentov, saj bi morala uradna oseba natančno pregledati več kot 300 strani dokumentov in v njih prekriti podatke, ki se nanašajo na tržno dejavnost organa in predstavljajo poslovno skrivnost, za kar bi potrebovala dodatnih 10 ur dela, torej 30 strani na uro.Organ je IP posredoval tudi specifikacijo stroškov predujma na podlagi Stroškovnika, iz katere izhaja:- pretvorba 257 (črno belo) strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko po ceni 0,08 EUR = 20,56 EUR- pretvorba 49 (barvnih) strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko po ceni 0,13 EUR = 6,37 EUR- 13 ur odbiranja dokumentacije in izvedba delnega dostopa s strani uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe po ceni 15,85 EUR/uro = 206,05 EUR- 4 ure odbiranja dokumentacije s strani uslužbenca s V. stopnjo izobrazbe po ceni 7,48 EUR/uro = 29,92 EUR.SKUPAJ: 262,90 EUR.IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam in pojasnilu organa glede ocene, koliko časa bi bilo potrebno za odbiranje zahtevanih dokumentov, in da bi oseba s VII. stopnjo izobrazbe potrebovala za pregled dokumentov 10 ur oziroma približno 30 strani dokumentov na uro. Slednje dejansko pomeni približno 2 minuti za eno stran dokumenta, ki ga je treba natančno pregledati zaradi morebitnega obstoja podatkov, ki dopuščajo le delni dostop do informacije javnega značaja, in pogodbe zagotovo so dokumenti, ki zahtevajo takšen natančen pregled. Gre za strokovno delo, ki vsekakor zahteva tudi dobro poznavanje zakonodaje, zato IP meni, da je argument organa, da to stori oseba s VII. stopnjo izobrazbe, utemeljen. Prav tako je IP vpogledal v Stroškovnik in ugotovil, da so cene materialnih stroškov na specifikaciji stroškov predujma pravilne. IP tudi ne dvomi, da je v obdobju od 1. 12. 2014 nastalo okoli 300 strani dokumentov, ki so predmet zahteve prosilke.IP ob tem še dodaja, da gre v predmetni zadevi za plačilo pologa in ne za končni obračun stroškov, kar pomeni, da bo organ prosilki ob posredovanju informacij vrnil presežni znesek, če bi polog presegal dejanske materialne stroške.Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je organ na podlagi veljavnih predpisov prosilki določil razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja in tudi razumen obseg dela v zvezi s pripravo zahtevane dokumentacije. Največji strošek predstavljajo v predmetni zadevi stroški dela, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da prosilka zahteva dokumentacijo, za pripravo katere je po mnenju IP potreben določen čas in ustrezna raven strokovne izobrazbe. 4. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila: Nataša Siter, univ.dipl.prav., svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka
|