Prosilec - Dom upokojencev Ptuj
+ -Številka: 090-231/2015
Kategorije: Stroški
POVZETEK:Organ je odredil prosilki vnaprejšnji polog za kritje stroškov posredovanja zahtevane dokumentacije, in ker prosilka pologa ni poravnavala v postavljenem roku, je izdal sklep, s katerim je ustavil postopek za dostop do informacije javnega značaja. Prosilka je zoper sklep vložila pritožbo, v kateri je navedla, da glede na njeno zahtevo in njene obrazložitve izdaja predmetnega sklepa ni v skladu z ZDIJZ. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ stroške zaračunal na podlagi veljavno potrjenega stroškovnika, s katerim je bila prosilka seznanjena, in v skladu z ZDIJZ in Uredbo, ter da je določil razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja. ODLOČBA:Številka: 090-231/2015/6Datum: 13. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14 in 19/15 – Odl US; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper sklep javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj, št. ZDIJZ-1/2015-1 z dne 6. 8. 2015 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:1. Pritožba prosilke z dne 26. 8. 2015 zoper sklep javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj št. ZDIJZ-1/2015-1 z dne 6. 8. 2015 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Obrazložitev:Prosilka je 4. 6. 2015 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je od organa zahtevala, da ji na elektronski naslov posreduje zapisnike vseh sej sveta Doma upokojencev Ptuj od 1. 12. 2014 dalje, skupaj s celotnim gradivom, ki je bilo na sejah obravnavano, ter da ji na elektronski naslov prav tako v bodoče posreduje zapisnike vseh sej sveta Doma upokojencev Ptuj, skupaj s celotnim gradivom, ki bo na sejah sveta obravnavano.Organ je na podlagi 24. člena ZDIJZ izdal sklep št. ZDIJZ-1/2015 z dne 19. 6. 2015, s katerim je glede zahteve za posredovanje zapisnikov vseh sej sveta Doma upokojencev Ptuj od 1. 12. 2014 dalje, skupaj s celotnim gradivom, ki je bilo na sejah obravnavano, podaljšal rok za odločitev za 25 delovnih dni, in sicer do 7. 8. 2015. Kot razlog je organ v obrazložitvi sklepa navedel, da je zahtevana dokumentacija izjemno obsežna, zato bo njeno odbiranje in pregledovanje ter zaščita podatkov, ki potencialno predstavljajo izjemo od prostega dostopa (priprava delnega dostopa) vzelo več časa, kot ga za odločitev o zahtevi dopušča ZDIJZ.Organ je nato s sklepom št. ZDIJZ-1/2015-1 z dne 14. 7. 2015 odredil prosilki vnaprejšnji polog v višini 215,00 eurov za kritje stroškov posredovanja zapisnikov vseh sej sveta Doma upokojencev Ptuj od 1. 12. 2014 dalje, skupaj s celotnim gradivom, ki je bilo na sejah obravnavano, z rokom plačila do 22. 7. 2015. V navedenem sklepu je organ navedel, da je v predmetni zadevi postopal po ZDIJZ. Ugotovil je, da je zahtevana dokumentacija izjemno obsežna, zato jo bo treba odbrati, pregledati in zaščititi podatke, ki potencialno predstavljajo izjemo od prostega dostopa (priprava delnega dostopa) ter opraviti pretvorbo iz fizične v elektronsko obliko. V nadaljevanju sklepa je organ še navedel, da je na podlagi 20. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) odločil v skladu s sprejetim stroškovnikom posredovanja informacij javnega značaja, pri čemer je navedel tudi povezavo do objave predmetnega stroškovnika na svoji spletni strani. Iz sklepa izhaja tudi opozorilo prosilki, da bo organ štel njeno zahtevo za umaknjeno, če do določenega roka prosilka ne bo poravnala vnaprejšnjega pologa na račun organa.V zvezi z navedenim sklepom je prosilka na organ naslovila dopis z dne 16. 7. 2015, s katerim je organ zaprosila za navedbo pravne podlage, na podlagi katere zoper sklep ni pritožbe, ter navedla, da v stroškovniku, na katerega se sklicuje organ, ni naveden znesek, ki je določen v izreku sklepa, prav tako pa ni priloženo soglasje pristojnega ministrstva in ni navedeno, od kdaj se stroškovnik uporablja. Prosilka je še navedla, da, kot izhaja iz zahteve, želi dokumentacijo v elektronski obliki, zato pretvorba iz fizične v elektronsko obliko ni potrebna, in v takem primeru se po tretji alineji drugega odstavka 18. člena Uredbe ne zaračuna. Navaja, da se vsa dokumentacija nahaja v elektronski obliki, saj tudi člani sveta prejemajo dokumentacijo v elektronski obliki. Na koncu dopisa prosilka dodaja, da Zakon o upravnih taksah v 30. točki prvega odstavka 28. člena navaja, da so taks oproščeni dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo.Organ je na prej navedeni dopis prosilki odgovoril z dopisom št. ZDIJZ-1/2015-1-1 z dne 22. 7. 2015, v katerem je navedel, da je bil predmetni sklep o predujmu v višini 215,00 eurov za kritje stroškov zahtevane dokumentacije izdan v skladu z 20. členom Uredbe. V odgovoru organ pojasnjuje, da so v znesku zajeti in ocenjeni stroški odbire dokumentov ter njihove pretvorbe iz fizične v elektronsko obliko, saj se vsi dokumenti ne nahajajo v elektronski obliki. K temu organ dodaja, da bo natančna specifikacija narejena po dokončni odločitvi in odbiri dokumentov, in v kolikor bo predujem poravnan v določenem roku, bo organ posredoval zahtevano dokumentacijo ter račun s specifikacijo za dejanske stroške in takrat ima prosilec v skladu s predmetno Uredbo pravico do pritožbe na stroške. V odgovoru je organ še navedel, da je ZDIJZ eden redkih zakonov, ki dopušča zaračunavanje stroškov, kar je Vlada uredila z Uredbo.Ker prosilka zneska v postavljenem roku ni poravnala, je organ 6. 8. 2015 na podlagi tretjega odstavka 115. člena ZUP, četrtega odstavka 36. člena ZDIJZ in tretjega odstavka 20. člena Uredbe izdal sklep št. ZDIJZ-1/2015-1, s katerim je postopek ustavil. Svojo odločitev je utemeljil na navedbah, ki jih je podal že v sklepu, s katerim je določil višino zneska za plačilo predujma, in v odgovoru prosilki z dne 22. 7. 2015, ter z obrazložitvijo pravne podlage za predmetno odločitev.Prosilka je z dopisom z dne 26. 8. 2015 pri organu vložila pritožbo, v kateri je navedla, da glede na že posredovane zahteve in njene obrazložitve izdaja predmetnega sklepa, s katerim se postopek ustavi, ni v skladu z ZDIJZ.Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. ZDIJZ-1/2015-2 z dne 4. 9. 2015 odstopil v pristojno reševanje IP.Pritožba ni utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru sporno, ali je organ prosilki upravičeno določil predujem za plačilo stroškov dostopa do informacije javnega značaja.2. Pojem informacije javnega značajaZDIJZ predstavlja konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju Ustava) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico, in sicer ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ je namen zakona, da zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, in za uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanjuIP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, ki med drugimi določa kot zavezance tudi izvajalce javnih služb. Organ je javni socialno varstveni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada. Socialno varstveno dejavnost ureja Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12 – ZSV-E; v nadaljevanju ZSV).Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Dejavnosti organa kot zavoda, ki opravlja javno službo, določa zgoraj navedeni ZSV, ki v prvem odstavku 50. člena določa, da je primarna naloga domov za starejše institucionalno varstvo starejših po prvem odstavku 16. člena tega zakona ter pomoč posamezniku in družini na domu, v skladu z drugim odstavkom istega člena pa dom za starejše opravlja tudi naloge, ki obsegajo priprave okolja, družine in posameznikov na starost. Na podlagi četrtega odstavka 50. člena ZSV lahko dom za starejše opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena višji kvaliteti življenja in varstva starejših občanov. Prvi odstavek 55. člena ZSV nadalje določa, da socialno varstveni zavod upravlja svet zavoda.Obstoj informacije javnega značaja v predmetni zadevi glede zapisnikov vseh sej sveta Doma upokojencev Ptuj od 1. 12. 2014 dalje do vložitve zahteve, skupaj s celotnim gradivom, ki je bilo na sejah obravnavano, med strankama ni sporen. Glede na to, da je organ v predmetni zadevi izdal sklep, s katerim je postopek ustavil, tako ni odločal o zahtevi prosilke k predložitvi bodočih zapisnikov vseh sej sveta Doma upokojencev Ptuj, skupaj s celotnim gradivom, ki bo na sejah sveta obravnavano. Kot je IP navedel že zgoraj, morajo biti za obstoj informacije javnega značaja izpolnjeni kumulativno trije pogoji, in glede na to, da zahteva prosilka bodoče zapisnike vseh sej sveta Doma upokojencev Ptuj, skupaj s celotnim gradivom, nista izpolnjena dva pogoja za obstoj informacije javnega značaja, ker organ ne razpolaga z informacijo v materializirani obliki. Iz določbe prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ nedvomno izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in z njim razpolaga. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij.3. Plačilo pologa za dostop do informacije javnega značajaIP poudarja, da ni nobenega dvoma, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Pri tem IP opozarja, da zaračunavanje stroškov ne sme biti sredstvo, ki bi organom omogočalo, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, zagotovljena v drugem odstavku 39. člena Ustave in nerazumno visoki stroški posredovanja informacij javnega značaja lahko pomenijo negacijo (izničenje) te pravice, zato mora višina stroškov ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme ovirati prosilkine ustavne pravice.Glede na to, da Vlada v skladu s 35. členom ZDIJZ še ni predpisala pravil za zaračunavanje in enotni stroškovnik, se upošteva Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba), ki v 19. členu predpisuje okvirni cenik oziroma najvišje cene materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezni organ lahko v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za cene materialnih stroškov za storitve, ki niso naštete v prvem odstavku 19. člena Uredbe, določi svoj stroškovnik, h kateremu mora dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan v skladu s 36. členom ZDIJZ svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij (tretji odstavek 36. člena ZDIJZ).Organ lahko na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZDIJZ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane dokumentacije, če se zahteva prosilca nanaša na informacije večjega obsega, in na tej podlagi Uredba v drugem odstavku 20. člena določa, da lahko organ od prosilca zahteva vnaprejšnji polog, če ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV). Navedena določba Uredbe še določa, da organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek, če polog presega dejanske materialne stroške, in da prosilec plača razliko ob prejemu zahtevanih informacij na podlagi izdanega računa, iz katerega mora biti razvidna specifikacija, če dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa. V skladu s tretjim odstavkom 20. člena Uredbe lahko organ določi, da mora prosilec plačati stroške posredovanja informacij najkasneje v 15 dneh od prejema zahtevka za položitev predujma.Polog oziroma predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oziroma posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), če je zahteva obsežna, ne bo odveč, v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. V skladu z navedenimi določbami ZDIJZ in Uredbe je organ 7. 8. 2009 izdal Stroškovnik posredovanja informacij javnega značaja (v nadaljevanju Stroškovnik), ki je objavljen na njegovi spletni strani v okviru Kataloga informacij javnega značaja, in h kateremu je Ministrstvo za javno upravo dalo soglasje 26. 11. 2009. Prav tako je organ v sklepu št. ZDIJZ-2/2015 z dne 10. 8. 2015 prosilko opozoril, da v kolikor ne bo poravnavala vnaprejšnjega pologa v postavljenem roku, bo organ štel, da je zahtevo umaknila, iz tega sklepa pa tudi izhaja, da jo je napotil na svojo spletno stran, na kateri je predmetni stroškovnik objavljen. IP tako v predmetni zadevi ni zaznal bistvenih kršitev procesnih določb ZDIJZ in Uredbe.ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pa nas zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij pripelje do smiselne uporabe tretjega odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da naj stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz prvega odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na četrti odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi navedenega možna pritožba na IP.V konkretnem primeru je torej organ na podlagi Uredbe in Stroškovnika od prosilke zahteval vnaprejšnji polog ocenjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij v višini 215,00 eurov. Zakonska podlaga, da organ zaračuna posredovanje informacije javnega značaja, je v konkretni zadevi podana, bistvenih kršitev postopka IP ni zaznal, zato je IP presojal še utemeljenost višine pologa za posredovanje informacij javnega značaja. Glede na to, da iz posredovane spisovne dokumentacije ni bilo konkretno razvidno, kateri stroški so všteti v znesek pologa, je IP pozval organ na ustrezno pojasnilo in specifikacijo stroškov. Organ je IP posredoval odgovor 23. 9. 2015, v katerem je navedel določbe četrtega odstavka 36. člena ZDIJZ in 20. člena Uredbe, ki urejajo plačilo pologa. Prav tako je organ navedel, da po njegovem mnenju iz predmetnih določb ne izhaja, da bi moral organ prosilcu ob zahtevku za vnaprejšnji polog posredovati specifikacijo stroškov. V nadaljevanju organ v odgovoru navaja, da je prosilka zahtevala zapisnike vseh sej sveta organa, ki je imel v obdobju 1. 12. 2014 do 6. 8. 2015 devet sej, na katerih je bilo v skladu s pristojnostmi obravnavanih več kot 400 strani dokumentov, zato bi že samo odbiranje dokumentov uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja (VII. stopnja izobrazbe) vzelo 1 uro dela (cca. 16 eurov po Stroškovniku), neposredno pretvarjanje dokumentov v elektronsko obliko pa bi pomenilo nadaljnjih cca. 40 eurov, največji strošek pa predstavlja anonimizacija zahtevanih dokumentov, saj bi morala uradna oseba natančno pregledati več kot 400 strani dokumentov in v njih prekriti varovane osebne podatke, t. j. osebne (tudi občutljive) podatke varovancev in njihovih svojcev, ter podatke, ki se nanašajo na tržno dejavnost organa in predstavljajo poslovno skrivnost. K temu je organ še navedel, da se odločanje o ugovorih stanovalcev zoper delo ali storitev, za katere je pristojen svet organa, po naravi nanaša na zasebnost stanovalcev, ki so še posebej ranljiva skupina, prav tako pa svet organa na drugi strani razpravlja in odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na tisti del dejavnosti organa, ki se nanašajo izključno na dodatno gospodarsko dejavnost, ki jo organ opravlja prosto na trgu. Organ bi moral torej natančno pregledati več kot 400 strani dokumentov, za kar bi oseba, odgovorna za posredovanje informacij javnega značaja potrebovala dodatnih 10 ur dela, torej 40 strani na uro, kar je po oceni organa razumna ocena.Organ je IP posredoval tudi specifikacijo stroškov predujma na podlagi Stroškovnika, iz katere izhaja:- pretvorba 292 (črno belo) strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko po ceni 0,08 eura = 23,36 eurov;- pretvorba 108 (barvnih) strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko po ceni 0,13 eura = 14,04 eurov;- 11 ur odbiranja dokumentacije in izvedba delnega dostopa s strani uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe po ceni 15,85 eura/uro = 174,35 eurovSKUPAJ: 211,75 eurov.IP je z dopisom z dne 1. 10. 2015 zaprosil organ za dodatna pojasnila, in sicer:- ali je v okviru višine pologa za pretvorbo 400 strani dokumentov upoštevano, da se nekateri dokumenti že nahajajo v elektronski obliki;- pojasnilo v zvezi s pretvorbo 108 barvnih strani dokumentov;- pojasnilo, ali bi uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja dejansko potrebovala 10 ur za podrobnejši pregled dokumentov glede na pristojnosti sveta organa, torej, ali ne gre v večini ali vsaj v delu dokumentov, ki so predmet odločanja, za dokumente, ki so splošni in ne potrebujejo posebne obravnave.Organ je IP odgovoril z dopisom z dne 5. 10. 2015, iz katerega izhaja:- organ je upošteval, da so nekateri dokumenti že v elektronski obliki, upošteval pa je tudi, da bi bilo treba zaradi velike verjetnosti uporabe instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ del teh dokumentov tudi natisniti, na njih fizično prekriti podatke in te dokumente ponovno pretvoriti v elektronsko obliko, glede na to, da ne razpolaga z ustrezno programsko opremo, ki bi omogočala nepovratno anonimizacijo delov dokumentov v elektronski obliki;- organu je pretvorba črno-belih dokumentov v črno-bele in barvnih v barvne samoumevna, ocena pa je dana na splošno povprečje razmerja med črno-belimi in barvnimi dokumenti, pri obračunu dejanskih stroškov pa bi organ upošteval dejansko število črno-belih oziroma barvnih pretvorb;- uradna oseba bi dejansko potrebovala več kot 10 ur časa, torej bi pregledala 40 strani na uro oziroma bi potrebovala 1,5 minute za 1 stran; na eno A4 stran se običajno upošteva 250 do 300 besed, toliko pa povprečen bralec prebere v minuti; vsi dokumenti verjetno res ne vsebujejo izjem od prostega dostopa in vsi dokumenti verjetno ne vsebujejo 250 do 300 besed, je pa treba vsak dokument pregledati in vsebinsko oceniti, ali ne vsebuje morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti ali drugih izjem od prostega dostopa, kar pa kljub manjšemu številu besed na strani lahko vzame več časa.K navedenemu je organ še poudaril, da gre po njihovem mnenju za realno, utemeljeno in razumno oceno oziroma ne gre za prekomerno oceno stroškov.IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam in pojasnilu organa glede ocene, koliko časa bi bilo potrebno za odbiranje zahtevanih dokumentov, in da bi oseba s VII. stopnjo izobrazbe potrebovala za pregled dokumentov vsaj 10 ur oziroma približno 40 strani dokumentov na uro. Slednje dejansko pomeni približno 1,5 minute za eno stran dokumenta, ki ga je treba sicer še natančno pregledati zaradi morebitnega obstoja podatkov, ki dopuščajo le delni dostop do informacije javnega značaja. IP je tudi sam ugotovil, da je za branje celotne popisane strani dokumenta potrebno približno toliko časa in to brez presoje dokumenta z vidika delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Pri ugotavljanju oziroma presoji morebitnih izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ gre za strokovno delo, ki vsekakor zahteva dobro poznavanje zakonodaje, zato IP meni, da je argument organa, da to stori oseba s VII. stopnjo izobrazbe, utemeljen. Prav tako je IP vpogledal v Stroškovnik in ugotovil, da so cene materialnih stroškov na specifikaciji stroškov predujma pravilne. IP tudi nima razloga dvomiti glede navedbe organa, da je v obdobju od 1. 12. 2014 do vložitve zahteve nastalo najmanj 400 strani dokumentov, ki so predmet zahteve prosilke, sploh glede na pristojnosti sveta organa kot upravitelja. Organ je po mnenju IP preprečljivo in podrobno argumentiral višino pologa, tudi stroške dela, ki predstavljajo najvišji del višine pologa, zato je IP temu delu stroškov tudi posvetil posebno pozornost. IP ob tem še dodaja, da gre v predmetni zadevi za plačilo pologa in ne za končni obračun stroškov, kar pomeni, da bo organ prosilki ob posredovanju informacij vrnil presežni znesek, če bi polog presegal dejanske materialne stroške.Na podlagi navedenega IP tako ocenjuje, da je organ na podlagi veljavnih predpisov prosilki določil razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja in tudi razumen obseg dela v zvezi s pripravo zahtevane dokumentacije. Največji strošek predstavljajo v predmetni zadevi stroški dela, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da prosilka zahteva dokumentacijo, za pripravo katere je po mnenju IP potreben določen čas in ustrezna raven strokovne izobrazbe. 4. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka
|