Prosilec - Ministrstvo za kulturo
+ -Številka: 090-229/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na odgovor ministrice za kulturo na pisno poslansko vprašanje v zvezi s Plečnikovim stadionom ter odločbo ARSO. Organ je posredoval odločbo ARSO ter prosilcu pojasnil, da se informacije, ki jih zahteva, nahajajo v Konservatorskem načrtu. Organ je fotokopijo mape posredoval prosilcu. Prosilec se je pritožil in navedel, da posredovani dokumenti ne vsebujejo informacij, ki jih je zahteval. Organ je izdal odločbo s katero je zahtevo prosilca zavrnil v delu, kjer prosilec zahteva informacije, kje v predloženi odločbi ARSO naj bi se nahajala informacija, da se z odločbo ARSO prepoveduje vsako hrupno dejavnost na območju Plečnikovega stadiona in s katero so praktično izčrpane možnosti hitrega ukrepanja, ki so na voljo Ministrstvu za kulturo. Prosilec se je pritožil in navedel, da v posredovanih dokumentih ni našel vsebin, ki bi napotovale na zahtevane informacije. Prosilec je zapisal, da je organ prosil za pojasnilo, kje v posredovanih dokumentih, naj bi se zahtevane vsebine nahajale, organ pa mu je odgovoril, da pojasnil v skladu z ZDIJZ ni dolžan dajati. Prosilec je zato vztrajal, da poslana dokumenta ne predstavljata informacij, ki jih je zahteval, saj citiranih trditev in vsebin ne vsebujeta. IP je ugotovil, da se organ in prosilec v konkretnem primeru ne strinjata glede vsebine posredovanih dokumentov. IP je poudaril, da se nima pristojnosti spuščati v presojo vsebine dokumentov, torej v vprašanje, kdo (organ ali prosilec) si posredovane dokumente vsebinsko pravilno razlaga. Predmet presoje v pritožbenem postopku je namreč lahko le vprašanje, ali zahtevani dokumenti dejansko obstajajo. Na podlagi navedenega je IP zato v predmetnem pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ morda razpolaga še z drugimi dokumenti, ki jih prosilcu še ni posredoval in iz katerih izhajajo informacije, ki jih zahteva prosilec in ugotovil, da z drugimi dokumenti, kot že posredovanimi, organ ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-229/2015/5Datum: 19. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-31/2015/22 z dne 11. 8. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za kulturo, št. 090-31/2015/22 z dne 11. 8. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 3. 6. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na odgovor ministrice za kulturo z dne 26. 5. 2015 na pisno poslansko vprašanje mag. ………… v zvezi s Plečnikovim stadionom. Prosilec je navedel, da je v odgovoru ministrica med drugim zapisala, da je IRSKM dodatno ugotovil, da vsa opeka obodnega zidu prepereva, kar je že več desetleten proces. Prosilec je želel dokument, iz katerega je razvidna ta ugotovitev IRSKM in je bil podlaga za v odgovoru zapisano citirano informacijo. Prosilec je navedel, da je v odgovoru moč prebrati tudi trditev, da je bil »Plečnik v primeru stadiona ponekod prisiljen uporabljati cenejše materiale in elemente, ki jih bo potrebno zamenjati...." Prosilec je želel, da mu organ posreduje dokument, iz katerega bo razvidno, od kod ta trditev ministrice (študija, analiza?), oziroma dokument, v katerem so ti cenejši materiali in elementi navedeni in opisani. Prosilec je zahteval še kopijo odločbe ARSO, na katero se ministrica v odgovoru sklicuje in ki "prepoveduje vsako hrupno dejavnost na območju Plečnikovega stadiona" ter "s katero so praktično izčrpane možnosti hitrega ukrepanja, ki so na voljo Ministrstvu za kulturo". Prosilec je zapisal, da želi navedene dokumente prejeti v obliki fotokopij.Organ je prosilcu dne 1. 7. 2015 posredoval odločbo ARSO, št. 35402-50/2010-203, z dne 1. 12. 2014 ter prosilcu pojasnil, da se informacije, da je "IRSKM dodatno ugotovil, da vsa opeka obodnega zidu prepereva, kar je že več desetleten proces" ter da je "bil Plečnik v primeru stadiona ponekod prisiljen uporabljati cenejše materiale in elemente, ki jih bo potrebno zamenjati....", nahajajo v Konservatorskem načrtu, mapi 3, izdelanem s strani ZVKDS, Restavratorski center, dne 10. 8. 2010, zaradi česar, pojasnjuje organ, je zahtevo prosilca v tem delu, odstopil v reševanje inšpektoratu. Organ je pojasnil, da z enim izvodom razpolaga tudi ZVKD Ljubljana, medtem ko organ v ožjem smislu z načrtom ne razpolaga.Dne 1. 7. 2015 je organ prosilcu po elektronski pošti pojasnil, da je prejel 3. Mapo Konservatorskega načrta iz leta 2010, ki, po mnenju organa, vsebuje informacije, ki jih je prosilec zahteval, zato je fotokopijo mape 3 posredoval prosilcu.Dne 2. 7. 2015 se je prosilec organu sicer zahvalil za posredovane dokumente, vendar pa, kot je navedel prosilec, posredovani dokumenti ne vsebujejo informacij, ki jih je zahteval. Prosilec je organ prosil, naj mu posreduje dokumente, ki vsebujejo informacije, ki jih je zahteval oziroma, naj organ izrecno pove, da s takimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec je zahteval tudi podpisane dokumente ter pojasnilo organa, kje točno (stran, odstavek), je moč najti zahtevane informacije. Organ je dne 11. 8. 2015 izdal odločbo št. 090-31/2015/22, v kateri je zahtevama prosilca z dne 3. 6. 2015 in 2. 7. 2015 ugodil na način, da je prosilcu posredoval odločbo ARSO, št. 35402-50/2010-203, z dne 1. 12. 2014, zahtevo prosilca pa zavrnil v delu, kjer prosilec zahteva informacije, kje v predloženi odločbi ARSO naj bi se nahajala informacija, da se z odločbo ARSO prepoveduje vsako hrupno dejavnost na območju Plečnikovega stadiona in s katero so praktično izčrpane možnosti hitrega ukrepanja, ki so na voljo Ministrstvu za kulturo. Organ je prosilcu glede njegove zahteve za posredovanje dokumentov, iz katerih izhaja, da vsa opeka obodnega zidu prepereva, kar je že več desetleten proces ter dokumenta, iz katerega je razvidna informacija, da je bil Plečnik v primeru stadiona ponekod prisiljen uporabljati cenejše materiale in elemente, ki jih bo potrebno zamenjati, ugodil na način, da je prosilcu posredoval Konservatorski načrt, Mapo 3, ki ga je izdelal ZVKDS, Restavratorski center, dne julij 2010. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da organ razpolaga le z nepodpisanim izvodom Konservatorskega načrta, ki je priloga zapisnika IRSKM. Organ je poudaril, da Konservatorski načrt in odločba ARSO vsekakor vsebujeta informacije, ki jih je zahteval prosilec.Prosilec se je dne 16. 8. 2015 pritožil in navedel, da v posredovanih dokumentih, torej v mapi Konservatorskega načrta ter v odločbi ARSO, kljub skrbnemu branju, ni našel niti citiranih trditev niti vsebin, ki bi napotovale nanje. Prosilec je zapisal, da je organ prosil za pojasnilo, kje v posredovanih dokumentih, naj bi se zahtevane vsebine nahajale, organ pa mu je odgovoril, da pojasnil v skladu z ZDIJZ ni dolžan dajati. Prosilec je zato vztrajal, da poslana dokumenta ne predstavljata informacij, ki jih je zahteval, saj citiranih trditev in vsebin ne vsebujeta. Prosilec je prepričan, da ravnanje organa ni pravilno in da bi mu organ moral bodisi poslati zahtevane dokumente, bodisi jasno povedati, da jih nima, ne pa, da mu pošilja dokumente, ki citiranih trditev in ugotovitev ne vsebujejo. Prosilec meni, da je sprenevedanje organa še hujše v primeru odločbe ARSO. Prosilec je navedel, da so trditve, da naj bi ta odločba "prepovedovala vsako hrupno dejavnost na območju Plečnikovega stadiona" in "praktično izčrpala možnosti hitrega ukrepanja, ki so na voljo organu", že same po sebi nesmiselne, saj ARSO takih pooblastil za splošno prepovedovanje nedefiniranih hrupnih dejavnosti sploh nima, o morebitnih ukrepih organa pa v tej odločbi ni niti besede. Prosilec se je sicer strinjal z organom, da je iz odločbe ARSO "povsem razvidna problematika hrupne dejavnosti na tem območju", vendar pa s tem nikakor še ni utemeljen tudi obstoj citiranih trditev v posredovani odločbi. Prosilec je navedel, da nikakor ne more pristati na to, da je standard transparentnosti izpolnjen s tem, da organ pošlje nek dokument, potem pa trdi, da so v njem zahtevane vsebine, čeprav jih očitno ni, ob zahtevi za pojasnila pa prosilca najprej pošilja na drug naslov, ki nato odgovarja, da ni pristojen, organ pa v nadaljevanju ugotovi, da mu pojasnil ni treba dajati, nazadnje pa zahtevo zavrne z odločbo brez utemeljitve. Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-31/2015/25 z dne 1. 9. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. IP primarno ugotavlja, da gre v predmetnem postopku za pritožbo prosilca v smislu 4. odstavka 25. člena ZDIJZ, saj prosilec meni, da dokumentacija, ki jo je prejel, ni tista, ki jo je zahteval. Posledično pa se v predmetni zadevi postavlja vprašanje, s katero dokumentacijo v zvezi s preperevanjem opeke obodnega zidu stadiona, v zvezi z dejstvom, da je bil Plečnik v primeru stadiona ponekod prisiljen uporabljati cenejše materiale in elemente ter dokumentacijo, ki prepoveduje vsako hrupno dejavnost na območju Plečnikovega stadiona in s katero so praktično izčrpane možnosti hitrega ukrepanja, organ sploh razpolaga in ali je prosilcu v zvezi z navedenimi informacijami posredoval vso zahtevano in razpoložljivo dokumentacijo.
Organ je prosilcu v zvezi z njegovo zahtevo posredoval:- odločbo ARSO, št. 35402-50/2010-203, z dne 1. 12. 2014,- Konservatorski načrt, Mapo 3, ki ga je izdelal ZVKDS, Restavratorski center, dne julij 2010.Prosilec s posredovano dokumentacijo ni zadovoljen, saj meni, da informacije, ki jih je zahteval, ne izhajajo iz posredovane dokumentacije. Organ je vztrajal, da informacije, ki jih zahteva prosilec, izhajajo iz posredovane dokumentacije. Organ je dne 12. 10. 2015 IP posredoval dopis, v katerem ponovno potrjuje svojo odločitev, da je prosilcu posredoval dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije, saj, kot je zapisal, »preperevanje opeke je v dokumentu, ki je posredovan, preperelost dela betonskih ograj je vidna na lokaciji sami, prepoved hrupne gradbene dejavnosti je v odločbi ARSO«. Organ je v navedenem dopisu zapisal še, »da je iz posredovane dokumentacije razvidno stanje spomenika, vsekakor pa je stanje KS razvidno iz ogleda na objektu samem«. Organ z drugimi dokumenti, kot že posredovanimi, v zvezi z zahtevo prosilca, ne razpolaga.IP ugotavlja, da se organ in prosilec v konkretnem primeru ne strinjata glede vsebine posredovanih dokumentov. IP pa ob tem poudarja, da se nima pristojnosti spuščati v presojo vsebine dokumentov, torej v vprašanje, kdo (organ ali prosilec) si posredovane dokumente vsebinsko pravilno razlaga. Predmet presoje v pritožbenem postopku je namreč lahko le vprašanje, ali zahtevani dokumenti dejansko obstajajo.Na podlagi navedenega je IP zato v predmetnem pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ morda razpolaga še z drugimi dokumenti, ki jih prosilcu še ni posredoval in iz katerih izhajajo informacije, ki jih zahteva prosilec. IP po pregledu posredovane dokumentacije (odgovorov posameznih zaposlenih pri organu, pojasnil uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja), ne vidi razumnega razloga, da organu ne bi verjel, da z drugimi dokumenti ne razpolaga. IP meni, da je organ prepričljivo pojasnil, da z drugo dokumentacijo kot tisto, ki jo je že posredoval prosilcu, ne razpolaga. IP dodaja, da so zavezanci v skladu s 4. členom ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb, dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP, glede na dejstvo, da je prosilec od organa zahteval tudi pojasnila, izpostavlja, da iz zgoraj navedene opredelitve informacije javnega značaja izhaja, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti). Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacij javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil v zvezi z delovnim področjem organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ. Kot že rečeno, ZDIJZ ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbah št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011, št. III U 339/2012-17 z dne 7. 11. 2013 in št. III U 273/2012-14 z dne 7. 11. 2013. Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj drugi dokumenti kot že posredovani, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka