Prosile - Državni zbor
+ -Številka: 090-227/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je zahtevo postavil v obliki vprašanj. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori, ne razpolaga, ni pa dolžan ustvarjati novih dokumentov oziroma odgovarjati na vprašanje. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, zato je pritožbo prosilca zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-227/2015/2Datum: 8. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ---------------- (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 010-01/15-15/2 z dne 22. 7. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, št. 010-01/15-15/2 z dne 22. 7. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 10. 6. 2015 na organ naslovil »poizvedbo in zahtevo po določilih ZUP in ZDIJZ. Prosilec najprej na petih straneh izraža svoje mnenje glede ustavne ureditve v RS, svoji vlogi pa priloži še »vprašalnik po ZUP in ZDIJZ«. Prosilec prosi za pojasnilo glede šestih daljših vprašanj (vsebinsko povzeto):- Kdo je zakonsko zadolžen, če se pri sprejemanju zakonodaje, ali po njenem sprejetju, ugotovi, da ni v skladu z Ustavo RS in ratificiranimi mednarodnimi sporazumi in v kolikšnem času od zaznave kontradiktornosti se mora ukrepati v smislu anuliranja, saniranja ali zamenjave spornega predpisa, kakor posledicam povzročene škode.- Zakaj se s strani Ustavnega sodišča, enako Ustavne komisije ne poda kazenske ovadbe zoper tiste, ki so zagrešili zlorabo Ustave in kdo je odgovoren, da se zloraba ustave v uradnih postopkih ne preganja, niti evidentira in se po istih osebah ponavlja iz dneva v dan, iz leta v leto.- Kdo je odgovoren, da se v parlamentu (DZ) lahko sprejme zakonski predpis, ki je celo v enem samem členu celo 2-krat ali 3-krat v kontradiktornosti, kdo nadzira in analizira vsebino zakonodaje in njeno skladnost z Ustavo in mednarodnim pravom ter kako je možno, da je ravno v pravosodni zakonodaji podano največ ustavnih kontradiktornosti, in to ravno v tistih členih, s katerimi se omogočajo koruptivne manipulacije.- Kaj za Državni zbor kot parlamentarno institucijo in našo diplomatsko – politično strokovnost pomeni »diplomatsko pravni izraz manjšina« in kakšno področno širino zajema ta mednarodna (točno opredeljena) navedba ter od kdaj se lahko homoseksualci opredeljujejo za ustavno manjšino v nekem parlamentarnem demokratskem sistemu in pravni državi, ki mora spoštovati mednarodno pravo.- Od kdaj lahko v parlamentarni demokraciji odloča na volitvah in referendumu manjšina. - Kdaj bo Slovenija sprejela in vpeljala nujno potreben zakon KZ, to je »Volilna prevara«.Organ je dne 22. 7. 2015 izdal odločbo št. 010-01/15-15/2, s katero je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da prosilec v svoji zahtevi ni navedel nobenega konkretnega, že obstoječega dokumenta, temveč je zahtevo postavil v obliki šestih vprašanj, na katera bi bilo možno odgovoriti le z ustvarjanjem novega dokumenta oziroma komentiranjem zastavljenih vprašanj. Ker je prosilec naslovil zahtevo na Ustavno komisijo, je organ pojasnil še, da je Ustavna komisija delovno telo Državnega zbora, zato je za odločanje o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, skladno z 9. členom ZDIJZ, tudi za zahteve, naslovljene na Ustavno komisijo, pristojna uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja v Državnem zboru. Prosilec se je dne 10. 8. 2015 pritožil in navedel, da so v postopku izkazane tri hude zlorabe zakona in ustave. Prosilec meni, da je katerakoli komisija, ki je ustanovljena v sklopu Državnega zbora, samostojni organ, zato lahko podatke posreduje le predsednik komisije ali pooblaščeni član komisije, ne pa gospod ------------------. Prosilec je poudaril, da je bila njegova vloga naslovljena na Komisijo. Prosilec je v nadaljevanju pritožbe pojasnil, da za vprašanja 1-5 obstajajo točno določeni zakonski predpisi. Glede vprašanja 6 je prosilec pojasnil, da verjame organu, da podatkov nima, saj takšen zakon ni bil sprejet, »ker se ga politika boji«. Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 010-01/15-15/4 z dne 28. 8. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP se primarno opredeljuje do pritožbenih navedb prosilca, da o njegovi zahtevi ni odločala pristojna uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja. Glede predmetne pritožbene navedbe prosilca je IP najprej ugotavljal, ali je Ustavna komisija za pritožbe samostojni zavezanec po ZDIJZ. IP je ugotovil, da je Ustavna komisija delovno telo Državnega zbora RS in ne samostojni organ v smislu ZDIJZ https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT030. V skladu z 21. členom v povezavi z 9. členom ZDIJZ je o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja pristojna voditi postopek in odločiti uradna oseba, ki jo določi organ, v konkretnem primeru torej Državni zbor RS. IP je vpogledal v Katalog informacij javnega značaja organa (v nadaljevanju Katalog), ki je objavljen na spletni strani https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/InformacijeJavnegaZnacaja, iz katerega izhaja, da je kot odgovorna uradna oseba (za dostop do informacij javnega značaja) določen oziroma pooblaščen gospod ----------------. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je o zahtevi prosilca odločila za to pristojna oseba, zato so pritožbene navedbe prosilca, da odločbe ni izdala pristojna oseba, neutemeljene. Kot že navedeno, se je prosilec pritožil v delu, ki se nanaša na pojasnila na prvih pet vprašanj, navedenih v zahtevi prosilca, zato je IP v nadaljevanju odločal o morebitnem obstoju dokumentov glede prvih petih postavljenih vprašanj v zahtevi. IP izpostavlja, da zahteva, ki je oblikovana v obliki vprašanj, in posledično tudi pritožba prosilca, temeljita na nerazumevanju sistema dostopa do informacij javnega značaja, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilec namreč ni zahteval dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na vprašanja.
V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec zaradi napačnega razumevanja sistema dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bil razviden odgovor na zastavljeno vprašanje. V konkretnem primeru iz pritožbe prosilca izhaja, da želi prosilec kljub vsemu pridobiti dokumente, zato je IP presodil, da je treba rešiti navedeno vprašanje.Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti). Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ. Ob tem pa je vendarle potrebno opozoriti, da mora organ v primeru, ko razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, takšne dokumente posredovati.
Kot že rečeno, ZDIJZ ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbah št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011, št. III U 339/2012-17 z dne 7. 11. 2013 in št. III U 273/2012-14 z dne 7. 11. 2013. Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da dokument pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščenca Informacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka