Prosilec - Policija
+ -Številka: 090-226/2015
Kategorije: Javna naročila, Notranje delovanje organa
POVZETEK:V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do projektne dokumentacije za izdelavo sistema Tetra št. JN3424/2011 in JN12178/2011, zaradi obstoja izjeme iz 11. točke prvega odst. 6. čl. ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da gre za informacijo, ki je bila nedvomno sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj predstavlja strokovno-tehnično podlago za izvedbo infrastrukture, ki jo organ in drugi državni organi potrebujejo za svoje delo. IP je nadalje tudi odločil, da gre dejansko za takšne vrste informacij, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. IP je sledil obrazložitvi organa, da bi bilo mogoče z razkritjem informacij poseči v sam sitem TETRA, kar bi lahko zmanjšalo oziroma izničilo njegovo operativno vrednost, s tem pa bi bila lahko ogrožena varnost življenja in premoženja ljudi, varnosti policistov, gasilcev, reševalcev in vseh drugih uporabnikov. Sistem TETRA namreč poleg policije uporabljajo tudi enote nujne medicinske pomoči, enote za izvrševanje kazenskih sankcij, finančna uprava, Dars, mestna redarstva, itd. Iz tega vidika je tudi v javnem interesu, da se zagotovi zaščita radijskega sistema, katerega lastnik je država (država je operater in upravljavec sistema) in na ta način doseže njegovo učinkovito delovanje. ODLOČBA:Številka: 090-226/2015/6Datum: 4. 1. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 20. 8. 2015, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 12. 8. 2015, št. 090-51/2015/15 (209-09), Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 12. 8. 2015, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policije z dne 12. 8. 2015, št. 090--51/2015/15 (209-09), se zavrne.2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 5. 6. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da mu organ v elektronski obliki (CD, USB) posreduje naslednje informacije:- Checkliste oziroma dodatna pojasnila družb EADS, Nokia in Motorola na njihove ponudbe za dobavo delov Tetra sistema na podlagi prvega javnega razpisa za izgradnjo sistema tetra iz leta 2002 (ime razpisa: Tender dossier: Supplay if equipment for state border control, proect no. SI0005.01/2),- končni sklep o izbiri ponudnika z zgornjega razpisa,- vse prevzemne zapisnike za prevzem opreme iz zgornjega razpisa od družbe OTE S.p.aA.,- vso projektno dokumentacijo, ki je nastala na podlagi javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije za omrežje TETRA« (JN3424/2011 in JN12178/2011), vključno z vsemi prevzemnimi zapisniki projektne dokumentacije, soglasij k prevzemu in vsemi uradnimi pripombami, ki so nastale tekom izdelave dokumentacije.O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 12. 8. 2015, št. 090-51/2015/15 (209-09), s katero je odločil, da se:- v prvi točki: Zavrne vloga v delu, v katerem prosilec zahteva dokumente »Checkliste« oziroma dodatna pojasnila družb na podlagi javnega razpisa za sistem TETRA. - v drugi točki: Ugodi zahtevi v delu, v katerem prosilec zahteva končen sklep o izbiri ponudnika javnega razpisa za sistem TETRA.- v tretji točki: - Delno zavrne zahteva prosilca v delu, ki se nanaša na:- vse prevzemne zapisnike za prevzem opreme iz javnega razpisa za sistem TETRA od družbe OTE S p A, na način, da se v prevzemnih zapisnikih prekrije: ime in priimek izvajalca, lastnoročni podpis elektronski naslovi fizične osebe - prevzemne zapisnike projektne dokumentacije, soglasje k prevzemu in vsemi uradnimi pripombami, na način, da se v dokumentih prekrije: ime in priimek izvajalca, lastnoročni podpis, elektronski naslov fizične osebe, lokacije baznih postaj (naziv baze, naziv objekta in lokacije, lastnika/najemnika), lokacije centralnih baznih postaj in zahteva prosilca - Zavrne v delu, ki se nanaša na vso projektno dokumentacijo, ki je nastala za izdelavo sistema TETRA (št. projekta JN3424/2011 in JN12178/2011). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je zahtevano dokumentacijo pridobil od Urada za finančne zadeve in nabavo Ministrstva za notranje zadeve in Urada za informatiko in telekomunikacije Generalne policijske uprave (v nadaljevanju UIT GPU). Ker zaradi obsežnosti zadeve in izvedbe postopkov po ZUP organ o zahtevi ni mogel odločiti v roku 20 delovnih dni, ki ga predpisuje 23. člen ZDIJZ, je bil prosilcu na podlagi 24. člena ZDIJZ izdan sklep o podaljšanju še za največ 30 delovnih dni št. 090-51/2015/5 z dne 29. 6. 2015. Organ je nato. v skladu s 3. odst. 33. člena in 44. členom ZUP, prosil za mnenje stranske udeležence v postopku, Ministrstvo za obrambo in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter UIT GPU, zaradi ugotovitev dejstev, pomembnih za izdajo te odločbe. V obrazložitvi k prvi točki izreka odločbe je organ pojasnil, da so zahtevani Checklisti oziroma dodatna pojasnila družb EADS, Nokia in Motorola o sistemu TETRA nastali v razpisnem postopku za nabavo opreme sistema TETRA, ki je bil delno financiran s sredstvi predpristopne pomoči PHARE 2000, za katero je bilo odgovorno Ministrstvo za finance, Direktorat za proračun, Sektor za upravljanje s sredstvi EU/PO. Ministrstvo za finance je z dopisom št. 544-29/2015/2 z dne 18. 6. 2015 obvestilo organ, da so dokumentacijo, ki je nastala v zvezi tega projekta, v letu 2010 uničili. Glede na navedeno je organ ugotovil, da zahtevane informacije sicer sodijo v delovno področje organa, vendar organ z njimi ne razpolaga oziroma ne obstajajo več, zato je bilo treba zahtevo v tem delu zavrniti. V obrazložitvi k drugi točki izreka odločbe je organ navedel, da z zahtevano informacijo razpolaga in je zahtevi v celoti ugodil.V obrazložitvi k tretji točki izreka odločbe organ ugotavlja, da razpolaga z dokumenti v materializirani obliki, vendar obstajajo razlogi za zavrnitev zahteve po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi varstva osebnih podatkov in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi varstva podatkov v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa.Glede izjeme varstva osebnih podatkov je organ navedel, da je pri vpogledu v zahtevane dokumente (prevzemne zapisnike, zapisnike projektne dokumentacije in soglasja pri javnem naročilu sistema TETRA), ugotovil, da vsebujejo osebne podatke. V dokumentih so namreč navedeni ime in priimek, elektronski naslovi fizičnih oseb, na podlagi katerih je mogoče prepoznati konkretno osebo. Ker organ ni našel zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, prav tako pa ni podana privolitev posameznika, ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ nadalje navaja, da osebni podatki policistov in drugih javnih uslužbencev ne sodijo med varovane osebne podatke, saj v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.Glede izjeme motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa je organ navedel, da so v zahtevanih dokumentih: soglasja, pripombe, zapisniki o prevzemu opreme, dokumentacija JN3424/2011 in JN12178/2011, poimenovane bazne postaje, lastniki tovrstnih baz, kot tudi celotna specifikacija (operativna in tehnična) posameznih komunikacijskih področij sistema TETRA. Organ je pridobil mnenje uporabnikov/lastnikov baznih postaj sistema TETRA in strokovne službe UIT GPU, da v zahtevanih dokumentih vsi podatki niso namenjeni zunanjemu krogu oseb, ampak so namenjeni izključno notranji rabi organa, s čimer je izpolnjen prvi pogoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da je dokument nastal v zvezi z notranjim delovanjem. Za obstoj izjeme pa mora biti izpolnjen tudi drug pogoj - povzročitev motenj pri delovanju organa v primeru razkritja. Organ je ocenil, da bi vsebinsko razkritje tovrstnih podatkov, kot so geografske koordinate baznih postaj radijskega sistema TETRA, število radijskih nosilcev oziroma kanalov po baznih postajah, radijske frekvence vseh kanalov baznih postaj, smer mikrovalovnih radijskih linkov med posameznimi elementi omrežja, podatkovne povezave med posameznimi elementi omrežja, kapacitete omrežja, grafični načrti prostorov s centralnim infrastrukturnimi elementi omrežja in načrt oštevilčenja radijskih terminalov (radijski imenik), vsekakor povzročilo hude motnje pri delovanju organa. Radijski sistem TETRA predstavlja kritično infrastrukturo za delo organa in tudi drugih državnih organov. V radijskem sistemu TETRA bi z razkritjem podatkov o baznih postajah (koordinate, radijski nosilci oziroma kanali, frekvence itd ) mikrovalovnih linkov in podatkovnih povezav bilo možno vplivati na delovanje precejšnjega obsega komunikacijske infrastrukture sistema TETRA. S tovrstnimi posegi se lahko zasede prometno prepustnost posameznih elementov infrastrukture in tako onemogoči delo ostalim uporabnikom omrežja. S poznavanjem natančnih lokacij, z načrti prostorov, namestitve in razporeditve opreme, lahko kdorkoli privede do izpada delovanja omrežja ter povzroči veliko gmotno škodo na celotnem sistemu TETRA. Podatki o številčenju radijskih terminalov omogočajo, da se lahko pridobi in razkrije aktivnost posameznih policijskih enot na teranu ter se seznani s taktiko njihovega delovanja, s tem pa je lahko ogrožena njihova varnost pri občutljivih in nevarnih nalogah. Z razkritjem vseh tehničnih in operativnih lastnosti TETRE bi se zmanjšala oziroma izničila operativna vrednost sistema TETRA. Na podlagi navedenega je organ ugotovil, da je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Glede na ugotovljena dejstva je organ v delu dokumentacije uporabil institut delnega dostopa, ki se nanaša na prevzete zapisnike za prevzem opreme iz javnega razpisa TETRA od družbe OTE S.p.A. in dokumentacije, ki se nanaša na prevzemne zapisnike projektne dokumentacije, soglasje k prevzemu z vsemi pripombami. Zato je v tem delu zahtevka, omogočil dostop do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegel v varovane osebne podatke oz. zaupnost dokumenta. Nadalje je organ ocenil dokumentacijo v delu, kjer se zahteva prosilca nanaša na dokumentacijo JN3424/2011 in JN12178/2011, tudi z institutom delnega dostopa, vendar je ugotovil da ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegel v varovane podatke oz. zaupnost dokumenta. Zoper odločbo je prosilec dne 21. 8. 2015 pri organu vložil pritožbo in navedel, da se pritožuje na zavrnitev dostopa do vse projektne dokumentacije, ki je nastala za izdelavo sistema Tetra (št. projekta JN3424/2011 in JN12178/2011), vključno z mnenji javnih organov, vključenih v pripravo projektne dokumentacije. Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 28. 8. 2015, št. 090-51/2015/17 (206-09), s prilogami, poslal v odločanje IP. Pritožba ni utemeljena. IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Prosilec je v pritožbi navedel, da se pritožuje zoper zavrnitev dostopa do vse projektne dokumentacije, ki je nastala za izdelavo sistema Tetra (št. projekta JN3424/2011 in JN12178/2011), vključno z mnenji javnih organov, vključenih v pripravo projektne dokumentacije. Glede na to, da iz izreka odločbe ni izhajalo, da bi organ zavrnil dostop do mnenj javnih organov, je IP pozval organ za pojasnilo, ali je prosilcu posredoval zahtevana mnenja. Organ je pojasnil, da je prosilcu posredoval mnenja, poročila, prevzemni zapisnik, dopise in medsebojno komunikacijo med organi, itd. v elektronski obliki, v obliki CD. Organ je poudaril, da je zavrnil izključno dostop do projektne dokumentacije št. JN3424/2011 in JN12178/2011, kot izhaja iz izreka odločbe. Za razjasnitev, katere informacije so predmet presoje v pritožbenem postopku, je IP pozval prosilca na dopolnitev pritožbe, v katerem delu zahtevanih informacij se ne strinja z zavrnitvijo oziroma da izrecno navede, v katerem delu zahteve vztraja pri dostopu do informacij. Prosilec je odgovoril, da je mnenja dobil, pritožil pa se je, ker mu organ ni posredoval projektne dokumentacije oziroma končnega izdelka - študije. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je predmet presoje projektna dokumentacija št. JN3424/2011 in JN12178/2011, v preostalem delu pa je odločitev organa postala dokončna in pravnomočna. IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in jih je tudi posredoval IP, prav tako pa sodijo v delovno področje organa, saj so bile pridobljene v postopku javnega naročanja, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi glede zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij skliceval na obstoj izjeme iz 11. točke 1 odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno podana dva pogoja:- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).V obravnavanem primeru je prosilec zahteval dostop do projektne dokumentacije, v zvezi z javnim naročilom za izvedbo dodatnih storitev pri izdelavi projektne dokumentacije za dokončanje izgradnje enotnega digitalnega radijskega omrežja državnih organov - TETRA, št. 430-1458d/2010. Kot izhaja iz druge točke VI. dela razpisne dokumentacije, v okviru vrste in obsega storitev, izdelava projektne dokumentacije zajema načrt električnih instalacij, načrt telekomunikacij, načrtovanje radijskega omrežja, načrtovanje prenosnega omrežja, načrt jedrnega dela omrežja, izračun kapacitete omrežja in statistična poročila ter izdelavo navodil in priporočil in druge dokumentacije. Ob tem je navedeno, da se v okviru izvedbe verifikacije pokritosti, izvede poleg prvotno določenih dveh baznih postaj, še meritve osmih dodatnih baznih postaj, kar zajema ogled lokacij, izvedbo dodatnih terenskih meritev signala sistema TETRA, najem merilne opreme, procesiranje rezultatov ter kalibracijo propagacijskih modelov. Pri odgovoru na vprašanju, ali je bila zahtevana dokumentacija sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, je treba najprej osvetliti, kaj sistem TETRA pomeni. Izgradnja omrežja po standardu TETRA se je začela v letu 2003. V skladu s sprejeto strategijo (Vladne strategije v letih 2004, 2007 in 2009) se je radijsko omrežje TETRA gradilo kot enotna digitalna radijska infrastruktura, prvenstveno za vse državne uporabnike v Republiki Sloveniji, ki za opravljanje svojega dela in nalog potrebujejo radijske komunikacije (npr. Policija, Uprava RS za zaščito in reševanje, Slovenska vojska, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za zdravje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Carina, SOVA itd.). Omrežje je bilo v preteklosti uporabljeno med vsemi največjimi varnostnimi dogodki v Republiki Sloveniji, kjer so se izkazale njegove prednosti v primerjavi s starimi sistemi (OVSE konferenca, NATO konferenca, uvajanje Evra, predsedovanje EU, vrh EU-ZDA, srečanje Bush-Putin, varovanje ob demonstracijah itd.). Sistem TETRA omogoča kriptirano komunikacijo policijskim mobilnim uporabnikom, vzpostavlja tehnične pogoje za mednarodno sodelovanje med uporabniki javne varnosti sosednjih držav in uporabo novih grafičnih vmesnikov dispečerske funkcije. Ker pa je telekomunikacija izredno hitra razvijajoča panoga, zahteva vedno nove tehnične rešitve oziroma storitve. Tako je Vlada RS na deseti redni seji dne 23.5.2013 sprejela sklep o ustanovitvi nove medresorske projektne skupine za izgradnjo enotnega digitalnega radijskega omrežja državnih organov (TETRA)[1]. Ob tem je navedla, da »državni organi Republike Slovenije na področju radijskih komunikacij uporabljajo več tehnološko različnih in med seboj nepovezanih radijskih sistemov, ki ne omogočajo neposrednega povezovanja različnih subjektov nacionalne varnosti. Nekatera radijska omrežja so stara več kot 20 let in niso združljiva s tehnologijami, ki so se razvile v zadnjih letih. Posebno so te težave prisotne v kriznih razmerah in izrednih situacijah ter ob pogojih mobilnega delovanja uporabnikov na področju celotne Slovenije. Radijski sistem TETRA sicer omogoča vključitev 27.000 državnih in 10.000 zunanjih uporabnikov, trenutno je vključenih približno 6.000 policijskih in 1.000 drugih uporabnikov (druga ministrstva oz. zunanji uporabniki). Slovenija se je pri Evropski komisiji zavezala, da bo dokončala radijski sistem TETRA na obmejnem področju z Republiko Hrvaško do konca leta 2007 in na nacionalnem nivoju do konca leta 2010. Poleg tega bo septembra 2013 v Sloveniji potekala schengenska evalvacija področja SIS-SIRENE, kjer je zajet tudi projekt digitalnega radijskega omrežja TETRA. Naloga skupine je bila pospešitev izvajanja projekta in čim hitrejše dokončanje ter vzpostavitev enotnega digitalnega radijskega omrežja državnih organov«. Tudi po letu 2013, se je vedno znova odpiralo vprašanje o tehnični ustreznosti sistema TETRA, tako je 11. 9. 2014 Dnevnik objavil, da » Enotni digitalni radijski sistem komuniciranja (TETRA), ki je nujno potreben za uspešno operativno delo nekaterih državnih organov, lahko zaradi nedokončanosti in iztrošenosti povzroči hude posledice za varnost, opozarjajo na ministrstvu za notranje zadeve«[2]. Glede na navedeno in ob dejstvu, da je predmet zahteve sama projektna dokumentacija za dokončanje izgradnje enotnega digitalnega radijskega omrežja državnih organov, torej projekt za izvedbo del, IP ugotavlja, da gre za informacijo, ki je bila nedvomno sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj predstavlja strokovno-tehnično podlago za izvedbo infrastrukture, ki jo organ in drugi državni organi potrebujejo za svoje delo. Vendar pa ugotovljeno dejstvo, da gre za dokumente, sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem organa, ne zadostuje za uporabo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oziroma podatki prestati še t.i. škodni test, se pravi, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije, nagne proti škodi. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi zaradi motenj pri delovanju nastala organu, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. V obravnavanem primeru bi bila izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana le, če se izkaže, da bi razkritje zahtevanih informacij, ki so omejene na dostop do projektne dokumentacije za dokončanje izgradnje enotnega digitalnega radijskega omrežja državnih organov - TETRA, povzročilo motnje pri delovanju organa. Iz teorije in tudi prakse IP izhaja, da »motnje« ne morejo pomeniti zadrege organa, neprijetnost zaradi razkritja, kako deluje organ ipd. Besedo motnje je potrebno tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.IP je vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje in jih vsebinsko primerjal z argumenti, ki jih je organ navedel v izpodbijani odločbi in ugotavlja, da gre dejansko za takšne vrste informacij, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, zato se IP v tem delu v celoti sklicuje na navedbe organa. Kot je bilo že pojasnjeno, gre za projektno dokumentacijo za dokončanje infrastrukture, ki jo organ in drugi državni organi uporabljajo za komuniciranje. Z razkritjem informacij bi bilo mogoče poseči v sam sitem TETRA, kar bi lahko zmanjšalo oziroma izničilo njegovo operativno vrednost, s tem pa bi bila lahko ogrožena varnost življenja in premoženja ljudi, varnosti policistov, gasilcev, reševalcev in vseh drugih uporabnikov. Sistem TETRA namreč poleg policije uporabljajo tudi enote nujne medicinske pomoči, enote za izvrševanje kazenskih sankcij, finančna uprava, Dars, mestna redarstva, itd. Iz tega vidika je tudi v javnem interesu, da se zagotovi zaščita radijskega sistema, katerega lastnik je države (država je operater in upravljavec sistema) in na ta način doseže njegovo učinkovito delovanje. Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da sta v obravnavanem primeru izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi javnost zahtevanih dokumentov v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost za nastanek motenj pri delovanju organa. IP ob tem tudi ugotavlja, da izvedba delnega dostopa ni mogoča na način, da se pri tem ne bi razkrili podatki, ki predstavljajo zatrjevano izjemo. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca, v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:.Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 12. 8. 2015, št. 090-51/2015/15 (209-09), Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.svetovalka informacijske pooblaščenke Informacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] https://www.google.si/search?q=sklepi+vlade&ie=utf-8&oe=utf-8&gws_rd=cr&ei=F5-DVuCTA8T0apHetOgI#q=sklepi+vlade+2013+tetra
[2] https://www.dnevnik.si/1042680965