Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
+ -Številka: 090-225/2015
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK:Organ je zahtevo prosilca, s katero je zahteval fotokopijo kazenske ovadbe (s prilogami), vložene zoper njega, zavrnil, ker je ugotovil, da obstaja izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. ker se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. IP se je strinjal z oceno organa, da zaradi interesa kazenskega postopka prosilcu ni mogoče posredovati predmetne kazenske ovadbe in vseh zbranih dokumentov, še preden se je s temi dokazi seznanila državna tožilka, ki bo o zadevi odločala, oziroma da bi razkritje dokumenta v tej fazi (pred začetkom kazenskega postopka ali pred morebitnim zavrženjem ovadbe) lahko škodovalo interesom postopka. Ker po mnenju IP organ ni neutemeljeno in pristransko zavrnil zahteve prosilca oziroma ker pri zahtevani kazenski ovadbi v tej fazi postopka ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja (dostop do informacij javnega značaja je omogočen bodisi vsem bodisi nikomur), je IP pritožbo prosilca zavrnil, prosilec pa lahko morebitno kršitev pravic v konkretnem (pred)kazenskem postopku uveljavlja le v slednjem konkretnem postopku in ne v tem pritožbenem postopku po ZDIJZ.ODLOČBA:Številka: 090-225/2015/5 Datum: 30. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 5. 8. 2015, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. -Tu-9-5/14/2015-AL z dne 7. 7. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 5. 8. 2015 zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, št. -Tu-9-5/14/2015-AL z dne 7. 7. 2015, se zavrne.2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 30. 6. 2015, s katero je zahteval kazensko ovadbo (z vsemi prilogami in dokazi) Policijske uprave … z dne …, »ki se nanaša nanj, v vlogi osumljenca« … kaznivih dejanj. Navedel je tudi, da bo ponovno uporabil vse pridobljene informacije javnega značaja za nepridobitni namen ter da želi vsebino zahtevane informacije prevzeti v obliki fotokopij dokumentov ali v obliki elektronskega zapisa.Z odločbo, št. -Tu-9-5/14/2015-AL z dne 7. 7. 2015, ki je predmet tega pritožbenega postopka (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je organ zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi navaja, da se zahteva zavrne na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je bil dokument izdelan oziroma sestavljen zaradi kazenskega pregona in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Utemeljuje, da zaradi interesa kazenskega postopka prosilcu ni mogoče posredovati ovadbe in vseh zbranih dokumentov na vpogled, še preden se je s temi dokazi seznanil državni tožilec, kateri bo o zadevi odločal, saj so spis oziroma ovadbo na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem prejeli šele pred nekaj dnevi in je bil dodeljen nosilki spisa (državni tožilki), ki je odsotna zaradi letnega dopusta. Prosilcu tudi pojasnjuje, da se bo z vsebino kazenske ovadbe in njenih prilog lahko seznanil v primeru začetega kazenskega postopka na sodišču oziroma po eventualnem zavrženju kazenske ovadbe zoper njega, v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. ZKP-UPB8, 47/13 in 87/14; v nadaljevanju ZKP). Zaključuje, da bi razkritje dokumenta v tej fazi oziroma še pred začetkom kazenskega postopka ali pred eventualnim zavrženjem ovadbe škodovalo interesom postopka.Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 5. 8. 2015, s katero izpodbija odločbo v celoti in na podlagi vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi kršitve materialnih predpisov, napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne ugotovitve odločilnega dejstva in posledično nepravilnega sklepa ter ker izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Pojasnjuje, da se zahtevani dokumenti ne nanašajo na dokumente, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ker je kazenska ovadba končen in dokončen dokument za pregon kaznivega dejanja, kar tudi pomeni, da ga ni mogoče spreminjati ali popravljati, razkritje katerega koli podatka o dokončnem dokumentu pa ne škodi in ne more škoditi izvedbi postopka, ki je v nadaljnji pristojnosti tožilstva in ne policije. Organu očita kršitev materialnega predpisa, ker ne upošteva obeh predpisanih kriterijev te izjeme, ki morata biti izpolnjena kumulativno. Na podlagi navedenega po njegovem mnenju izhaja, da organ neutemeljeno in pristransko uporablja in upravičuje zavrnitev dostopa do zahtevanih podatkov.Meni, da seznanitev osumljenca z njegovimi osebnimi podatki in osebnem dogodku ne more povzročiti škode pri izvedbi kazenskega postopka, ker je odločitev o podaji obtožnega predloga izključno v pristojnosti tožilstva in odločitev o kazenski zadevi v izključni pristojnosti pristojnega sodišča. Navaja, da na podlagi zatrjevanega stališča organa izhaja, da je uspešen kazenski postopek lahko samo obsodilna sodba, da osumljenec ne sme biti seznanjen s podatki, ki jih o njem zbere in zapiše policija, da osumljenec ne sme sodelovati v vseh fazah kazenskega postopka, da kontradiktornost ne sme biti zagotovljena, da ne sme podajati dokazov v svojo korist, kar bi lahko podal, če bi vedel, kaj je predmet kazenskega postopka, da ne sme izvesti postopkov zaradi suma, da je storjeno kaznivo dejanje krive ovadbe po 283. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – KZ-1-UPB2). Meni, da organ z zavrnitvijo dostopa do podatkov izvršuje protipraven namen, da organu in policiji kazenskega postopka ni treba voditi skladno s 17. členom ZKP, tj. da morajo sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe, in da morajo enako pazljivo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. V zvezi s tem očita, da kot osumljenec, ko mu je bila odvzeta prostost, ni bil seznanjen, katerega kaznivega dejanja je osumljen in kaj je podlaga za sum, kljub temu, da je šlo za odvzem prostosti.Pritožbo zaključuje s tem, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da so podatki tako zaupni in tajni, da se osumljenec z njimi ne sme seznaniti oziroma da gre za predmet zadeve, ki je tako tajna, da je ni mogoče obravnavati, kar je v nasprotju z 2., 14. in 22. členom Ustave Republike Slovenije, ter da gre za protipravno varstvo državnih organov, kot osumljencev storilcev naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, da kazensko ne odgovarjajo za naklepna kazniva dejanja, pri čemer izpostavlja posamezne okoliščine v drugih kazenskih zadevah. Predlaga, da se njegovi pritožbi deloma ali v celoti ugodi in izpodbijana odločba deloma ali v celoti odpravi, ali pritožbi deloma ugodi in izpodbijana odločba spremeni v korist stranke, ali odpravi in razveljavi odločba po nadzorstveni pravici oziroma se na podlagi pritožbe stranke izreče za nično, kot tudi da se ugodi njegovi prošnji za oprostitev plačila upravne takse za podano pritožbo. Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter jo skupaj z izpodbijano odločbo, zahtevo prosilca in predmetno kazensko ovadbo s prilogami odstopil IP.Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Med strankama ni sporno, da je organ kot državni organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu, in da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ (informacije izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo se v obliki dokumentov, ki jih je organ izdelal sam ali pa pridobil od drugih oseb, in organ z njimi razpolaga). Zato se je IP osredotočil na upravičenost zavrnitve zahteve oziroma na obstoj zatrjevane izjeme za dostop do informacij javnega značaja.Organ zavrnitev zahteve utemeljuje z obstojem izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. ker se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (oba pogoja morata biti podana kumulativno).Prosilec pa temu nasprotuje, saj meni, da se zahtevani podatki ne nanašajo na dokumente, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ker je kazenska ovadba končen in dokončen dokument za pregon kaznivega dejanja.Ta ugovor prosilca ni utemeljen, saj organ nikjer v izpodbijani odločbi ne navaja, da zahtevana kazenska ovadba ni končen dokument, oziroma da je zavrnil zahtevo iz tega razloga. Izjemo, da se dostop do informacije ne dovoli, ker ne gre za končen dokument, oziroma ker gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, ureja ZDIJZ 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero pa se organ v izpodbijani odločbi niti ne sklicuje.Ni pravilna tudi pritožbena navedba, da ker je kazenska ovadba dokončni dokument, razkritje kateregakoli podatka iz nje ne more škoditi izvedbi postopka. ZDIJZ namreč pozna nekaj izjem, po katerih se dostop do informacij javnega značaja ne dovoli prav iz razloga poteka kakšnega postopka in možnosti nastanka škode za potek tega postopka, npr. davčnega postopka, kazenskega pregona ali postopka s prekrški, upravnega postopka, pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka (5. do 8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), kar pa ne pomeni, da tudi dokumenti takšnega postopka (ki je v teku oziroma še ni končan) niso dokončni dokumenti in da razkritje teh dokončnih dokumentov ne more škodovati izvedbi takšnega postopka. Glede same izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo uveljavlja organ, pa prosilec sicer pravilno ugotavlja, da morata biti oba pogoja te izjeme izpolnjena kumulativno, vendar napačno meni, da ju organ ni upošteval oziroma izkazal.Prvi predpisani pogoj, tj. da se zahtevana informacija nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, je izpolnjen, saj je kazenska ovadba že po naravi stvari instrument kazenskega pregona. Podatki, ki jih vsebuje tudi predmetna kazenska ovadba, so nesporno pridobljeni zaradi kazenskega pregona, sama kazenska ovadba pa tako sestavljena zaradi in v zvezi s kazenskim pregonom zaradi suma storitve kaznivega dejanja; v teku predkazenskega postopka jo je sestavila policija kot organ odkrivanja in preiskovanja oziroma pregona kaznivih dejanj.Drugi pogoj, tj. da bi razkritje dokumenta škodovalo izvedbi postopka, najprej zahteva, da je postopek še v teku (v katerikoli fazi), kar v obravnavani zadevi ni sporno, saj je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da kazenski postopek sploh še ni bil uveden (če sploh bo). V obravnavani zadevi gre torej še za predhodni – predkazenski postopek (XV. poglavje ZKP), ki je namenjen odkrivanju konkretnega kaznivega dejanja in njegovega storilca oziroma odkrivanju, zbiranju in zavarovanju dokazov o kaznivem dejanju in storilcu, ki so potrebni za vložitev obtožnice oziroma obtožnega akta (torej za začetek kazenskega postopka).Glede ugotavljanja, ali bi razkritje podatkov kazenske ovadbe škodovalo izvedbi kazenskega pregona oziroma postopka (t. i. škodni test), je treba upoštevati določbo 15.a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11), po kateri mora organ, ki prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.V tej zvezi je organ v izpodbijani odločbi pojasnil, da je Okrožno državno tožilstvo v Krškem, ki obravnava predmetno ovadbo, le-to prejelo šele pred nekaj dnevi, tako da šele bo predmet obravnave določene državne tožilke oziroma se državna tožilka z njo še ni seznanila.IP se tako strinja z oceno organa, da zaradi interesa kazenskega postopka prosilcu ni mogoče posredovati predmetne kazenske ovadbe in vseh zbranih dokumentov, še preden se je s temi dokazi seznanila državna tožilka, ki bo o zadevi odločala, oziroma da bi razkritje dokumenta v tej fazi (pred začetkom kazenskega postopka ali pred morebitnim zavrženjem ovadbe) lahko škodovalo interesom postopka.Na podlagi navedenega IP meni, da organ ni neutemeljeno in pristransko zavrnil zahteve prosilca, ampak da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato pri zahtevani kazenski ovadbi s prilogami ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.V zvezi s prosilčevimi pritožbenimi navedbami, da se zahtevani dokumenti nanašajo nanj in se mu z zavrnitvijo dostopa do dokumentov kršijo njegove pravice, saj kot osumljenec ni bil seznanjen z očitanim kaznivim dejanjem, IP poudarja, da pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja ni pomembno, kakšen interes prosilec zasleduje, saj iz 1. člena ZDIJZ izhaja, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja. Za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), kar pomeni, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem oziroma vsakemu, ki jo zahteva, torej ne le prosilcu. Zato prosilcu tudi ni treba pravno utemeljiti zahteve (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ), prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, oziroma njegov osebni interes in pravne koristi pa za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantne oziroma sta nasploh položaj in identiteta prosilca za dostop do informacij javnega značaja irelevantna in na rešitev njegove zahteve v postopku po ZDIJZ ne vplivata. Dostop do informacij javnega značaja je torej omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim, kar pomeni, da bi npr. v konkretnem primeru predmetna kazenska ovadba lahko bila dostopna komurkoli, ne samo prosilcu, če bi se omogočil dostop do nje, oziroma ni dostopna nikomur, niti prosilcu, če se zavrne dostop do nje.IP še dodaja, da je namen ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (prvi odstavek 2. člen ZDIJZ), ne pa predvsem temu, da se prosilcu kot stranki ali udeležencu v določenem konkretnem postopku omogoča pregledovanje in preslikavanje njegove dokumentacije, saj se vprašanje dostopnosti (do) informacij javnega značaja presoja z vidika celotne potencialno zainteresirane javnosti in ne z vidika posameznika, ki ima v zvezi s takšnim postopkom določen interes. Organ v izpodbijani odločbi tudi pojasnjuje prosilcu, da se bo prosilec lahko seznanil z vsebino kazenske ovadbe, vložene zoper njega, v primeru začetega kazenskega postopka na sodišču oziroma po eventualnem zavrženju te kazenske ovadbe, v skladu z določili ZKP.IP tudi ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni podana nobena izjema od zatrjevane izjeme, tj. ko se na podlagi drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na izjeme iz prvega odstavka tega člena, dostop do zahtevane informacije vseeno dovoli. Tako ni izkazano, da bi bil javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Niti ni možno uporabiti izjeme od izjeme glede podatkov o porabi javnih sredstev ali podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj je le-ta izjema že po ZDIJZ izvzeta med drugim tudi v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), torej tudi v obravnavanem primeru izjeme po 6. točki slednjega odstavka. Prav tako upoštevajoč prej navedeno (omenjena škoda za izvedbo konkretnega (pred)kazenskega postopka) ni možen delni dostop po 7. členu ZDIJZ, poleg tega pa gre tudi za večjo vsebnost osebnih podatkov (osebno ime, naslov, datum rojstva, poklic itd.) v postopku udeleženih oseb (izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), ki so koncentrirani in med seboj tako prepleteni (ponekod bi bila zaradi natančnih opisov celotnega dogajanja posamezna fizična oseba kljub prekritju navedenih osebnih podatkov še vedno določena oziroma določljiva), da bi zaradi vsega tega tako izveden delni dostop v tej fazi popolnoma izgubil vrednost in ne bi bil smiseln.V zvezi z navedbami prosilca glede okoliščin oziroma kršitev organov pregona v postopkih zoper njega IP izpostavlja, da na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ odloča o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi preverjal in ugotavljal zakonitost oziroma pravilnost posameznih postopkov ali ravnanj, ali pa celo morebitne kršitve (ali kazniva dejanja) v postopkih, v katerih oziroma v zvezi s katerimi so nastali dokumenti, ki jih prosilec zahteva. Tako lahko prosilec morebitno kršitev pravic v konkretnem (pred)kazenskem postopku uveljavlja le v slednjem konkretnem postopku in ne v tem pritožbenem postopku po ZDIJZ.Glede navedbe prosilca v zahtevi, da bo ponovno uporabil vse pridobljene informacije javnega značaja za nepridobitni namen, pa IP še pojasnjuje, da ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo informacij s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani (tretji odstavek 4. člena ZDIJZ), za kar pa ne gre v obravnavanem primeru. Ker IP ni ugotovil nobenih kršitev materialnega zakona ali bistvenih kršitev postopka, do katerih bi prišlo v postopku po ZDIJZ na prvi stopnji, ki bi jih moral upoštevati po uradni dolžnosti, pritožba pa je neutemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.IP je tudi ugotovil, da ne obstojijo nobeni razlogi za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici oziroma za ničnost odločbe, kar je tudi predlagal prosilec v pritožbi.V tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. V zvezi s prošnjo prosilca za oprostitev plačila upravne takse IP pojasnjuje, da je ta odločba že po zakonu, tj. v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, št. -Tu-9-5/14/2015-AL z dne 7. 7. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba poleg odločbe Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, št. -Tu-9-5/14/2015-AL z dne 7. 7. 2015, priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca |
|