Prosilec - Agencija za civilno letalstvo
+ -Številka: 090-224/2015
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo, naj mu organ posreduje vse sporazume, redne in izredne odpovedi, s katerimi so prenehala delovna razmerja (bivših) zaposlenih pri organu. Organ je zahtevo v celoti zavrnil s pojasnilom, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, prav tako pa ni mogoč delni dostop, saj bi bilo tudi ob prekrivanju posameznih osebnih podatkov mogoče posameznike identificirati. Ker je v konkretnem primeru treba upoštevati, da gre za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca, je IP pritožbi prosilca ugodil. IP je presodil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, niti ni uporabil delnega dostopa, zato je organu naložil posredovanje zahtevanih dokumentov ob izvedbi delnega dostopa.ODLOČBA:Številka: 090-224/2015/6Datum: 15. 2. 2016Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi …. z dne 28. 7. 2015 (v nadaljnjem besedilu prosilec), zoper odločbo Javne agencije za civilno letalstvo RS, Kotnikova ulica 19a, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ) z dne 14. 7. 2015, št. 090-1/2015/8-CAA0103, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 28. 7. 2015 se ugodi in se odločba Javne agencije za civilno letalstvo RS, št. 090-1/2015/8-CAA0103 z dne 14. 7. 2015 odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati v elektronski obliki, na e-naslov …., naslednje fotokopije dokumentov:- Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, št. 100-9/2011/22 z dne 5. 11. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o EMŠO in stalnem prebivališču javnega uslužbenca; - Sporazum o prenehanju delovnega razmerja, št. 100-20/2011/5-CAA0102 z dne 16. 5. 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o EMŠO in stalnem prebivališču javne uslužbenke;- Sporazum o prenehanju delovnega razmerja, št. 100-58/2011/5 z dne 13. 1. 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o datumu rojstva in stalnem prebivališču javnega uslužbenca ter v 4. točki sporazuma besedilo od števke 2012 do pike;- Sporazum o prenehanju delovnega razmerja, št. 100-39/2011/12 z dne 9. 2. 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o datumu rojstva in stalnem prebivališču javnega uslužbenca ter v 4. točki sporazuma besedilo od števke 2012 do pike;- Sporazum o prenehanju delovnega razmerja, št. 103-37/2011/4 z dne 14. 11. 2011, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o EMŠO in stalnem prebivališču javnega uslužbenca;- Sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, št. 1003-4/2014/5 z dne 11. 11. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o datumu rojstva in stalnem prebivališču javnega uslužbenca;- Sporazum o prenehanju delovnega razmerja, št. 100-18/2011/3-CAA0102 z dne 28. 8. 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o datumu rojstva in stalnem prebivališču javnega uslužbenca;- Sporazum o prenehanju delovnega razmerja, št. 100-61/2011/5 z dne 13. 11. 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o datumu rojstva in stalnem prebivališču javne uslužbenke ter v 2. točki sporazuma celotni drugi stavek;- Sporazum o prenehanju delovnega razmerja, št. 1003-5/2012/14-CAA0101 z dne 20. 11. 2013, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o datumu rojstva in stalnem prebivališču ter 5. točko sporazuma v celoti;- Sporazum o prenehanju delovnega razmerja, št. 100-50/2011/15 z dne 12. 2. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o datumu rojstva, EMŠO in stalnem prebivališču javne uslužbenke ter 5. točko sporazuma v celoti;- Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela, št. 100-43/2011/2 z dne 2. 8. 2011, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o datumu rojstva in stalnem prebivališču javne uslužbenke ter v obrazložitvi tabelo o oceni poskusnega dela javne uslužbenke v celoti, celotni peti odstavek (z začetkom besedne zveze »V času poskusnega dela je …«) in pri podpisu javne uslužbenke na tretji strani na roko pripisan dostavek v celoti;- Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, št. 100-34/2011/32 z dne 10. 6. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o stalnem prebivališču javne uslužbenke, v drugem odstavku navedbo lokacije dela, v drugem stavku drugega odstavka besedilo od datuma 11. 11. 2013 do vključno datuma 1. 10. 2013, v tretjem odstavku drugi stavek v celoti ter v šestem odstavku drugi stavek v celoti;- Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, št. 100-24/2011/5 z dne 6. 7. 2011, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o stalnem prebivališču in EMŠO javne uslužbenke, v obrazložitvi na strani 2 drugi stavek petega odstavka v celoti, šesti odstavek v celoti, sedmi odstavek v celoti, na strani 3 prvi odstavek v celoti, tretji stavek v četrtek odstavku v celoti, tretji stavek sedmega odstavka, ki sega na stran 4, v celoti, na strani 4 oba odstavka, ki se začneta z besedno zvezo »Javna uslužbenka« v celoti, oba odstavka, ki se začneta z besedo »Delodajalec« v celoti ter prvi stavek v odstavku, ki se začne z besedno zvezo »Ne glede na navedeno«;- Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, št. 100-52/2011/41 z dne 11. 4. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o stalnem prebivališču funkcionarja ter celotno obrazložitev razen prvega in drugega odstavka ter zadnjega in predzadnjega odstavka obrazložitve;- Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, št. 100-24/2011/20-CAA0102 z dne 17. 4. 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o datumu rojstva in stalnem prebivališču javne uslužbenke ter celotno obrazložitev razen zadnjega odstavka;- Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, št. 100-25/2011/4-CAA0102 z dne 17. 4. 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o datumu rojstva in stalnem prebivališču javne uslužbenke ter celotno obrazložitev razen zadnjega odstavka;- Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, št. 100-44/2011/9-CAA0102 z dne 17. 4. 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o datumu rojstva in stalnem prebivališču javne uslužbenke ter celotno obrazložitev razen zadnjega odstavka;- Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, št. 100-44/2011/45 z dne 22. 3. 2013, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o stalnem prebivališču javne uslužbenke, v prvi točki izreka podatek o datumu rojstva in stalnem prebivališču javne uslužbenke ter celotno obrazložitev razen prvega in drugega odstavka ter zadnjega stavka zadnjega odstavka;- Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, št. 100-8/2011/41 z dne 28. 3. 2013, pri čemer je organ dolžan prekriti: v uvodu podatek o stalnem prebivališču javne uslužbenke, v 1. točki izreka podatek o datumu rojstva in stalnem prebivališču ter celotno obrazložitev.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je 4. 5. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje vseh sporazumov, rednih in izrednih odpovedi, s katerimi so prenehala delovna razmerja (bivših) zaposlenih pri organu. Ob tem je navedel, da naj mu organ v primeru obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omogoči delni dostop skladno s 7. členom ZDIJZ.Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-1/2015/8-CAA0103 z dne 14. 7. 2015, v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je pojasnil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke in jih na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče posredovati. Posledično je organ odločil, da ni mogoče izvesti delnega dostopa, saj bi bilo tudi ob prekrivanju posameznih osebnih podatkov (npr. ime, priimek, naslov) mogoče posameznike identificirati na podlagi obrazložitve odpovedi oz. sporazuma.Zoper odločbo organa je prosilec 28. 7. 2015 vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega predpisa. Prosilec je navedel, da gre pri zahtevanih dokumentih skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ za podatke, povezane z delovnimi razmerji javnih uslužbencev (pri nekaterih dokumentih tudi za podatke o porabi javnih sredstev), ki morajo ex lege biti javni. Dalje je navedel, da želi zahtevane dokumente prejeti tako, da se v njih prekrijejo podatki, ki niso v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (npr. stalno prebivališče, datum rojstva, EMŠO, davčna številka, delovna doba, dopust).Organ je z dopisom, št. 090-1/2015/10 z dne 27. 8. 2015, pritožbo prosilca s prilogami kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ poslal v odločanje IP. Zahtevana dokumentacija ni bila priložena, zato je IP 8. 9. 2015 na organ naslovil poziv za dostavo zahtevane dokumentacije, da bo lahko odločil o pritožbi. Organ je 14. 9. 2015 posredoval zahtevano dokumentacijo. Pritožba je utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi prevzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ (javna agencija) zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, da organ z njimi razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki, saj jih je organ za potrebe vodenja pritožbenega postopka posredoval IP. Sporno pa je, ali ima prosilec pravico do dostopa do zahtevanih informacij, ali pa je organ upravičeno zavrnil njegovo zahtevo in so podani utemeljeni razlogi za sklicevanje na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva osebnih podatkov).IP je odločal o dostopu do naslednje dokumentacije:- Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, št. 100-9/2011/22 z dne 5. 11. 2014; - Sporazumi o prenehanju delovnega razmerja, št. 100-20/2011/5-CAA0102 z dne 16. 5. 2012, št. 100-58/2011/5 z dne 13. 1. 2012, št. 100-39/2011/12 z dne 9. 2. 2012, št. 103-37/2011/4 z dne 14. 11. 2011, št. 100-18/2011/3-CAA0102 z dne 28. 8. 2012, št. 100-61/2011/5 z dne 13. 11. 2012, št. 1003-5/2012/14-CAA0101 z dne 20. 11. 2013 in št. 100-50/2011/15 z dne 12. 2. 2015;- Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela, št. 100-43/2011/2 z dne 2. 8. 2011;- Sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, št. 1003-4/2014/5 z dne 11. 11. 2014; - Izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, št. 100-52/2011/41 z dne 11. 4. 2014, št. 100-24/2011/20-CAA0102 z dne 17. 4. 2012, št. 100-25/2011/4-CAA0102 z dne 17. 4. 2012 in št. 100-44/2011/9-CAA0102 z dne 17. 4. 2012;- Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, št. 100-44/2011/45 z dne 22. 3. 2013 in št. 100-8/2011/41 z dne 28. 3. 2013;- Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, št. 100-34/2011/32 z dne 10. 6. 2014; - Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, št. 100-24/2011/5 z dne 6. 7. 2011. Organ je IP posredoval tudi pogodbo o zaposlitvi, št. 100-34/201/33, ki pa je IP ni vzel v presojo, saj presega meje prosilčevega zahtevka, ker se ne nanaša na akte, s katerimi so zaposlenim prenehala delovna razmerja pri organu. 1. Splošno o informacijah javnega značajaInformacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v ZDIJZ. Prvi odstavek 6. člena ZDIJZ namreč taksativno določa enajst izjem od prostega dostopa do zahtevanih dokumentov. Če organ ugotovi, da zahtevani dokument vsebuje ali delno vsebuje katero od naštetih izjem, lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca. IP je tako ob reševanju pritožbe ugotavljal, ali so zahtevane informacije prosto dostopne.2. Obstoj izjeme varstva osebnih podatkovIz zahteve prosilca izhaja, da ne zahteva dostopa do varovanih podatkov iz 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da ti podatki tudi niso predmet tega pritožbenega postopka. Vendar se je IP po uradni dolžnosti dolžan opredeliti do varovanih osebnih podatkov, če jih zahtevani dokumenti vsebujejo. Zato se je IP najprej osredotočil na obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), na katero se je tudi sicer v izpodbijani odločbi skliceval organ. Na podlagi izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tj. Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1). Po 6. členu ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. IP je ob vpogledu v zahtevane dokumente ugotovil, da se v njih nahajajo osebni podatki, na podlagi katerih so osebe določljive. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Vendar pa IP iz razlogov, ki bodo podrobneje pojasnjeni v nadaljevanju, argumentaciji organa, da gre pri zahtevani dokumentaciji v celoti za varovane osebne podatke in bi tudi ob prikrivanju posameznih osebnih podatkov bilo možno identificirati javnega uslužbenca, ni mogel slediti. V zvezi z vprašanjem, kateri podatki predstavljajo varovane osebne podatke, je namreč treba upoštevati, da gre za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).3. Dopustnost razkritja osebnih podatkovGlede osebnih podatkov oseb, zaposlenih v javnem sektorju, IP pojasnjuje, da imajo te bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa, s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ob tem IP poudarja, da 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po določbi 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju: ZJU) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so skladno z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Nobenega dvoma torej pri tem ni, da so osebe, zaposlene v javni agenciji, javni uslužbenci.3.1 Vrste osebnih podatkov, ki jih je dopustno razkritiIP opozarja na prvi in šesti odstavek 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15), ki določa javnost plač v javnem sektorju na način, da je možna identifikacija javnega uslužbenca. Navedeno pomeni, da mora enako veljati tudi za pogodbo o zaposlitvi, ki je podlaga za plačo, ter posledično tudi za sporazume, redne in izredne odpovedi, s katerimi preneha delovno razmerje javnega uslužbenca.Pri razkrivanju osebnih podatkov javnih uslužbencev je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ kot upravljavec vodi o javnem uslužbencu kot zaposlenemu na podlagi 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, 78/13 – popr. in 47/15 – ZZSDT; v nadaljevanju: ZDR-1). Za potrebe uresničevanja delovnega razmerja organ kot delodajalec o zaposlenih namreč zbira in obdeluje številne osebne podatke. Tako vsi osebni podatki, ki jih o javnih uslužbencih vodi organ, predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo iz delovnega razmerja, vendar pa glede na namen ZDIJZ vsi ti podatki niso prosto dostopni javnosti. IP je ugotovil, da imena in priimki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj gre za javne uslužbence in torej obstaja ustrezna zakonska podlaga za razkritje njihovih osebnih podatkov. 9. člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Tak področni zakon v konkretnem primeru predstavlja ZDIJZ (1. alineja tretjega odstavka 6. člena v povezavi z 2. členom). Navedene podatke je torej v zahtevanih dokumentih dopustno razkriti. Gre namreč za osebne podatke javnih uslužbencev, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (v primeru odpravnin pa tudi za podatke o porabi javnih sredstev). Osebni podatki javnih uslužbencev predstavljajo nevarovane osebne podatke tudi po t. im. doktrini pričakovane zasebnosti. Sprejeto je namreč stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.Nadalje je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi ime in priimek direktorja oziroma vršilca dolžnosti direktorja organa in predsednika Sveta organa. IP pojasnjuje, da tudi ti podatki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj gre za osebne podatke javnih funkcionarjev, ki ne morejo pričakovati varstva zasebnosti v tistem delu, ki se nanaša na njihovo opravljanje javne funkcije, kamor podpis dokumenta v imenu organa in Sveta organa nedvomno sodi. Podatki so javni po zakonu o sodnem registru, poleg tega pa so ti podatki javno dostopni tudi na svetovnem spletu (http://www.caa.si/index.php?id=206).Kljub vsemu pa je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi druge osebne podatke, ki za opravljanje javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca niso neposredno relevantni. Zato ti podatki niso prosto dostopni, temveč sodijo v zasebno sfero javnega uslužbenca.3.2 Vrste osebnih podatkov, ki jih ni dopustno razkritiČeprav posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju, ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena in priimka, to ne pomeni, da se odpove vsej svoji zasebnosti. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov, ki sodijo v zasebno sfero javnih uslužbencev, ni podana, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke (npr. enotna matična številka občana - EMŠO, datum rojstva, stalno prebivališče, koriščenje dni letnega dopusta). Te podatke je moč zaslediti pri vseh zahtevanih dokumentih.Med drugim je IP ugotovil, da gre v veliki meri za podatke, ki sodijo v zasebno sfero javnega uslužbenca, tudi pri sledečih dokumentih:- dokument, št. 100-43/2011/2 z dne 2. 8. 2011, v delu, ki vsebuje oceno dela, ki kaže na osebnostne značilnosti javne uslužbenke ter na roke pripisan dostavek, ki kaže na subjektivno dojemanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi javne uslužbenke;- dokument, št. 100-24/2011/5 z dne 6. 7. 2011, v delih, ki vsebuje zagovor javne uslužbenke, ki kaže na način, kako javna uslužbenka rešuje delovnopravne spore s svojim delodajalcem;- dokument, št. 100-34/2011/32 z dne 10. 6. 2014, v delu, ki vsebuje občutljive osebne podatke po 19. točki 6. člena ZVOP-1;- dokumenti, št. 100-52/2011/41 z dne 11. 4. 2014, št. 100-24/2011/20-CAA0102 z dne 17. 4. 2012, št. 100-25/2011/4-CAA0102 z dne 17. 4. 2012, št. 100-44/2011/9-CAA0102 z dne 17. 4. 2012, št. 100-44/2011/45 z dne 22. 3. 2013 in št. 100-8/2011/41 z dne 28. 3. 2013, ki se nanašajo na izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi. Pri teh dokumentih je treba upoštevati, da gre za ravnanja, ki so izrazito navezana na subjektivno sfero posameznika in odražajo njegove osebne poglede ter odnos do prekršene norme. Ta notranji, osebni odnos posameznika do kršitve, ki jo je storil, zahteva, da se deliktno ravnanje obravnava kot del zasebne sfere, četudi je bila kršitev izvršena pri izvajanju delovnega razmerja javnega uslužbenca.Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje varovane osebne podatke, je treba omogočiti t. im. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Ker je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke javnih uslužbencev (npr. naslov bivališča, EMŠO, datum rojstva), je v nadaljevanju presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ.4. Delni dostop po 7. členu ZDIJZ ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:a. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;b. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa. Organ mora ob posredovanju dokumentacije prekriti varovane osebne podatke, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.IP je po uradni dolžnosti izvedel tudi preizkus, ali v konkretnem primeru poleg izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. V nekaterih dokumentih je IP zasledil, da je bila uvedena policijska preiskava, zato je organ z dopisom, št. 090-224/2015/4 z dne 21. 12. 2015 pozval, naj sporoči, ali so v zvezi z odpovedmi delovnih razmerij v teku kazenski postopki. Organ je 31. 12. 2015 sporočil, da ne razpolaga s podatkom, da bi v zvezi s katerimi od odpovedanih delovnih razmerij bili sproženi kazenski postopki. IP je zaključil, da ni podana nobena druga izjema.5. SklepnoZaradi vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi, ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (napačno je presodil obstoj izjeme varovanega osebnega podatka po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ni upošteval določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niti ni uporabil delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ). Zato je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ob tem IP pojasnjuje, da je na izjemo varstva osebnih podatkov dolžan paziti po uradni dolžnosti, zato je odločil, da se varovani osebni podatki v posredovanih dokumentih prekrijejo. IP ni ugotovil obstoja drugih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.Ta odločba je skladno s 30. točko 28. členom Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.Informacijska pooblaščenka