Prosilec - Komunala Izola d.o.o.

Datum: 20.09.2015
Številka: 090-223/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca, da mu v obliki elektronskega izpisa posreduje zneske mesečno obračunanih komunalnih storitev (za zbiranje, obdelavo, odlaganje komunalnih odpadkov) za posamezne individualne stanovanjske objekte v občini v tekočem letu (znesek vezan na hišno številko oziroma številko stavbe iz katastra). Organ je svojo odločitev utemeljil s tem, da v skladu z določbami prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, pa tudi njegovega 1. člena, predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, organ pa z informacijami, ki jih prosilec zahteva, ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-223/2015/7Datum: 21. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14 in 19/15 – Odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F, 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo javnega podjetja Komunala Izola d.o.o. – Komunala Isola s.r.l., Industrijska cesta 8, Izola, št. 2890/2015 z dne 21. 7. 2015 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožba prosilca zoper odločbo javnega podjetja Komunala Izola d.o.o. – Komunala Isola s.r.l. št. 2890/2015 z dne 21. 7. 2015 se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilec je na podlagi ZDIJZ z dopisom z dne 12. 6. 2015 od organa zahteval, da mu posreduje zneske mesečno obračunanih komunalnih storitev (za zbiranje, obdelavo, odlaganje komunalnih odpadkov), za posamezne individualne stanovanjske objekte v občini v tekočem letu (znesek vezan na hišno številko oziroma številko stavbe iz katastra). Navedel je, da mu jih lahko posreduje tudi v obliki elektronskega izpisa.O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 2890/2015 z dne 21. 7. 2015, s katero je zahtevo zavrnil in v obrazložitvi odločbe svojo odločitev utemeljil. Organ v odločbi navaja, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja izpolnjeni trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki. V nadaljevanju odločbe organ pojasnjuje slednji pogoj, in sicer da v skladu z določbami prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, pa tudi njegovega 1. člena, predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organ je preveril, ali z informacijami, ki jih prosilec zahteva, razpolaga, in ugotovil, da ne razpolaga, ker ne vodi seznama stanovanjskih objektov, temveč samo seznam uporabnikov komunalnih storitev, ki vsebuje ime, priimek in naslov uporabnika oziroma plačnika, torej ne vodi seznama zneskov mesečno obračunanih komunalnih storitev za posamezne individualne stanovanjske objekte v občini. Organ k navedenemu v predmetni odločbi še dodaja, da bi moral za zadostitev zahteve prosilca »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, kar pa organi, zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni, ampak so dolžni omogočiti dostop le do obstoječih informacij, niso torej dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov.Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec pri organu vložil pritožbo z dne 17. 8. 2015, v kateri je povzel svojo prvotno zahtevo in jo je dodatno utemeljil. V pritožbi prosilec navaja, da ne more držati trditev organa, da ne vodi seznama mesečno obračunanih komunalnih storitev za posamezne objekte (hišne številke), saj mora imeti evidenco izdanih računov za opravljeno storitev. Glede na metodologijo za izračun zneskov opravljenih storitev bi s podatki organ moral razpolagati, saj v nasprotnem primeru zaračunava storitve brez verodostojnih podatkov. V pritožbi prosilec še navaja, da želi s pridobitvijo podatkov preveriti enakopravno obravnavo vseh občanov pri obračunavanju odpadkov vezano na metodologijo organa, ki temelji na površini objektov, podatki o površini objektov pa so javno dostopni v registru GURS-a.Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 3478/2015 z dne 20. 8. 2015 poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil kopije obračuna komunalnih storitev za prosilca za mesec maj 2015, zavrnitve računa prosilca z dne 4. 6. 2015, pojasnila organa prosilcu z dne 9. 6. 2015, zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 12. 6. 2015, pojasnila organa glede zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 26. 6. 2015, odločbe organa št. 2890/2015 z dne 21. 7. 2015, poizvednice št. 6310 29/2015 o vročitvi odločbe prosilcu in sporočila prosilcu o prispelem pismu z dne 23. 7. 2015.Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je IP na podlagi 11. člena ZInfP pri organu 16. 9. 2015 opravil ogled in camera.Pritožba ni utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. IP preizkusi prvostopenjsko odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa, s katero je organ zahtevo prosilca zavrnil. 2. Pojem informacije javnega značajaZDIJZ predstavlja konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico, in sicer ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ je namen zakona, da zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, in za uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanjuIP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, ki med drugimi določa kot zavezance tudi izvajalce javnih služb. Organ je bil ustanovljen na podlagi Odloka o organiziranju javnega podjetja »Komunala Izola« d.o.o., in sicer s preoblikovanjem javnega podjetja Komunala Izola, p.o. v družbeni lastnini. Kot izhaja iz 5. člena Odloka o ureditvi statusa javnega podjetja Komunala Izola d.o.o. (Uradne objave, št. 8/03, 11/04, 5/05, 14/07, 10/07 in 16/11; v nadaljevanju Odlok), kot javnega akta o ustanovitvi organa, izvaja organ lokalne gospodarske javne službe, za katere je pooblaščen, in javna pooblastila, ki so mu dana. Iz 12. člena Odloka nadalje izhaja, da je ustanovitelj javnega podjetja Občina Izola, ki izvršuje ustanoviteljske pravice preko občinskega sveta in župana. Primarna podlaga za ureditev občinskih javnih služb je sicer podana v Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) v 21. členu, na podlagi katerega so naloge občine tudi zbiranje in odlaganje odpadkov, ter v določbah členov 61 in 62, nadalje pa v Statutu Občine Izola (Uradne objave, št. 15/99, 17/12 in 6/14), v poglavju občinske javne službe (členi 96- 98).Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Dejavnosti organa kot javnega podjetja opredeljuje zgoraj navedeni Odlok, na podlagi katerega opravlja organ med drugimi tudi gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki v Občini Izola (Uradne objave, št. 5/05 in 19/05), ki podrobneje ureja ravnanje z odpadki v Občini Izola. Iz navedenega tako nedvomno izhaja, da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa. Širše oziroma celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Izkazan mora biti tudi obstoj drugih dveh pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, torej da organ z informacijo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki, zato je IP presojal tudi obstoj teh pogojev. IP je vpogledal v spisovno dokumentacijo, ki mu jo je posredoval organ skupaj s pritožbo prosilca, in ker iz spisovne dokumentacije zahtevani podatki niso izhajali, organ pa je zahtevo prosilca zavrnil z utemeljitvijo, da ne vodi seznama zneskov mesečno obračunanih komunalnih storitev za posamezne individualne stanovanjske objekte v občini in da bi moral za zadostitev zahteve prosilca »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, kar pa organi, zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni, je IP v namen razjasnitve dejanskega stanja pri organu 16. 9. 2015 opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. V okviru ogleda je tako IP ugotavljal, ali organ razpolaga s podatki, ki so predmet zahteve.Na ogledu in camera je organ glede svoje odločitve o zahtevi prosilca dodatno pojasnil, da nima informacije v takšni obliki, kot je predmet zahteve prosilca, ker jo za svoje potrebe ne potrebuje. Informacijski sistem, ki vključuje podatke za okoli 6.600 gospodinjstev in okoli 1.400 poslovnih subjektov, je sestavljen iz podatkov po objektih, po cenikih, po uporabnikih in po storitvah, ter je narejen kot je bil zakupljen, in sicer za potrebe organa. Obračun za komunalne storitve se pripravi s podatki iz baze in sama razdelitev po postavkah obračuna je narejena glede na izdelan elaborat, osnovo pa ima v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Organ je tudi pojasnil, da se storitve obračunajo glede na dejansko prijavo uporabnika, torej glede na izjavo posameznega uporabnika, in je organ na podatke, ki jih sporočajo uporabniki sami, vezan, sicer pa nadzor na podlagi 32. člena Odloka o ravnanju z odpadki v Občini Izola opravlja inšpekcijski organ, pri čemer lahko poda prijavo o nepravilnostih inšpekcijski službi tudi organ sam. Glede oblikovanja cen je organ pojasnil, da se lahko spremeni glede na predviden volumen, se pa cena določa na podlagi elaborata. Zadnji elaborat je bil izdelan letos, cene se pa niso spreminjale že dve leti. Cena je določena gleda na skupne stroške in skupni obračunani volumen, sam obračun pa je odvisen od volumna pri posameznem odjemnem mestu. Osnova pri določanju volumna je podatek o kvadraturi odjemnega mesta, ki ga sporoča uporabnik sam. Preračun iz kvadrature v volumen se pripravi na podlagi sklepa občinskega sveta.IP je na ogledu vpogledal v informacijski sistem organa, med drugim tudi v bazo podatkov o izdanih računih, ki obsega številko računa, plačnika,…, pa tudi odjemno mesto, ki je povezano z objektom in skupni mesečni znesek fakture. IP je pri tem ugotovil, da v tej bazi ni podatkov po posameznih storitvah in po posameznih stanovanjskih objektih v občini. Vsi podatki so v šifrah, ki preko šifranta pripeljejo do odjemnega mesta, ki vsebuje osebne podatke kot so ime, priimek in naslov uporabnika. V tabeli izdanih računov tako ni naslovov, podatek o stavbi oziroma naslovu je mogoč le preko povezave z odjemnim mestom, ker je šifra odjemnega mesta v tabeli povezana z odjemnim mestom, ki obsega podatek o naslovu uporabnika storitev. Podatki, ki jih obsega odjemno mesto, se torej nahajajo v informacijskem sistemu organa na drugem mestu in ne v bazi podatkov o izdanih računih. V zvezi s tem je organ pojasnil, da organ za podatke o posameznih objektih šteje odjemna mesta (prostorske enote) in ne objekte, torej je lahko v eni stavbi več odjemnih mest oziroma stanovanjskih enot oziroma en naslov ima lahko več odjemnih mest. Osnova za pripravo obračuna je za organ odjemno mesto (iz katerega izhaja podatek o vrsti odjemnega mesta, plačniku, volumnu, površini), ki je v tabeli izdanih računov v šifrah, ni pa v tabeli odjemnega mesta zneska. Tabela odjemnih mest ima v ozadju še tabelo obračunskih postavk (to je sicer druga tabela), vse pa je šifrirano in do tabele obračunskih mest je mogoč dostop preko posameznega odjemnega mesta. Vodilo tega sistema oziroma procesa je uporabnik (ko se prijavi dobi številko odjemnega mesta) in ne objekt.IP je z vpogledom v informacijski sistem organa ugotovil, da obstoječi program organa ne omogoča neposrednega izpisa podatkov, ki so predmet zahteve, torej ne omogoča neposrednega izpisa mesečno obračunanih zneskov komunalnih storitev s konkretnimi podatki o objektu. Organ je ob tem navedel, da bi moral zunanji izvajalec, ki je program za organ naredil, za potrebe priprave podatkov po zahtevi prosilca pripraviti poseben program, da bi bili podatki točni in verodostojni, ker morajo imeti ti podatki posebno povezavo. IP je, na podlagi ugotovitev na ogledu in camera, v celoti sledil odločitvi organa iz izpodbijane odločbe, da ta z zahtevano informacijo oziroma zneski mesečno obračunanih komunalnih storitev (za zbiranje, obdelavo, odlaganje komunalnih odpadkov) za posamezne individualne stanovanjske objekte v občini v tekočem letu (znesek vezan na hišno številko oziroma številko stavbe iz katastra), ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.Ob tem IP pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Če dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec, organ nima, jih prosilcu, ne more posredovati. IP je z vpogledom v informacijski sistem organa torej ugotovil, da obstoječi program organa dejansko ne omogoča neposredno izpisa podatkov, ki so predmet zahteve, pri čemer po vpogledu v informacijski sistem organa IP nima razloga dvomiti v navedbe organa, da bi moral za potrebe priprave podatkov zahteve pripraviti zunanji izvajalec poseben program, da bi bili ti podatki točni in verodostojni. Organ je namreč prepričljivo pojasnil in predstavil delovanje svojega informacijskega sistema, ki je orodje organa za vsakokratni obračun komunalnih storitev posameznemu uporabniku. Kot že pojasnjeno, organi zavezanci po ZDIJZ za potrebe prosilcev niso dolžni ustvariti informacije, če z njo ne razpolagajo. Poudariti je treba tudi, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje seznam, s katerim v materializirani obliki ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi dokument, ki je predmet zahteve. K temu pa IP še dodaja, da je v zvezi z zahtevanimi podatki relevantno tudi dejstvo, da na obračun komunalnih storitev vpliva več okoliščin, in sicer je prijava organu k uporabi komunalnih storitev odvisna od posameznega uporabnika, ki organu tudi sporoči površino prostorske enote in vrsto komunalnih storitev, saj ni nujno, da posamezni uporabniki koristijo vse vrste komunalnih storitev, prav tako pa je relevantna tudi okoliščina, da organ vodi podatke po posameznih uporabnikih in teh je lahko na posameznem naslovu več. Način in pogoje izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadki, ki jo opravlja organ, ter vrsto in način zbiranja, odstranjevanja ter odlaganja odpadkov, način plačevanja stroškov ravnanja z odpadki ter globe za neustrezno ravnanja z odpadki, določa zgoraj navedeni Odlok o ravnanju z odpadki, cene pa so bile določene s Sklepom Nadzornega sveta organa z dne 25. 4. 2013 (v nadaljevanju Sklep), ki se uporablja od 1. 6. 2013. Iz 2. člena Sklepa izhaja, da se za gospodarske družbe in samostojne podjetnike ter za negospodarstvo obračunava količina odpadkov po pogodbi na podlagi dejansko odpeljanega volumna odpadkov, za gospodinjstva pa se količina odpadkov obračuna glede na stanovanjsko površino, pri čemer 100 m2 stanovanjske površine pomeni 1 m3 komunalnih odpadkov. Sestavo cene določa Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), prav tako ta uredba določa tudi pristojen organ za nadzor nad zaračunavanjem cen uporabnikom. Odlok o ravnanju z odpadki v Občini Izola v tretjem odstavku 8. člena nadalje določa, da se izvajalci gospodarske javne službe ravnanja z odpadki določijo na način in pod pogoji, ki jih določa zakonodaja in občinski odlok o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, kar je IP navedel že v začetku obrazložitve te odločbe, v drugem odstavku 8. člena pa določa, da so dolžni zagotoviti posode za zbiranje odpadkov uporabniki storitev gospodarskih javnih služb oziroma povzročitelji odpadkov in so po tem odloku obvezni, da se priključijo k sistemu izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z odpadki. Odlok določa nadzor nad izvajanjem določil tega odloka v členu 32.3. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Prosilec - Komunala Izola d.o.o.

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE