prosilec - Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-220/2015
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval odločitve, dogovore, predloge in ukrepe, ki so bili sprejeti na tretmanskih kolegijih ZPKZ Dob, ko so obravnavali prosilca, na podlagi ZDIJZ ali na drugi dovoljeni zakonski podlagi. Organ je ugotovil, da je prosilec zahteval zapisnike tistih tretmanskih kolegijev, kjer so med drugim obravnavali tudi prosilca in prosilca obravnaval po ZDIJZ. Dostop je zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in izjeme notranjega delovanja. IP je v pritožbi ugotovil, da je prosilec zahteval le tiste dele zapisnikov, ki se nanašajo nanj. Glede odločanja na podlagi ustrezne pravne podlage je IP ugotovil, da organ ni odločal brez zahtevka za odločanje po ZDIJZ, saj je prosilec dokumente zahteval tudi po ZDIJZ. Smiselno enako pa izhaja tudi iz dopolnitve njegove vloge. IP je zavrnil pritožbo, ker se tistih delov zapisnika, ki se nanašajo na prosilca ne da anonimizirati tako, da s tem prosilcu ne bi razkrili varovanih osebnih podatkov.
ODLOČBA:Številka: 090-220/2015/5Datum: 27. 11. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 5. 8. 2015, št. 090-1/2015/154, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilca z dne 19. 8. 2015, zoper odločbo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 090-1/2015/154 z dne 5. 8. 2015, se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je na organ naslovil vlogo »Zahteva za dostop do informacij javnega značaja ali kako drugače« v kateri je zahteval vse odločitve, osnutke, predloge in dogovore, sprejete na vseh tretmanskih kolegijih, ki se nanašajo na obs. … od 3. 7. 2014 naprej do končnega trenutka izdaje le-teh.Organ je z dopisom št. 090-1/2015/88 z dne 26. 5. 2015 prosilca pozval na dopolnitev vloge, kjer je zahteval, naj prosilec natančneje opredeli dokumente do katerih želi dostopati – do katerih dokumentov želi dostopati in do katerega datuma naj se zaprošeni dokumenti nanašajo. Prav tako je zahteval, naj prosilec navede tudi zakonsko podlago, po kateri želi, da se njegova vloga obravnava.Prosilec je z dopisom z dne 29. 5. 2015 dopolnil svojo zahtevo, v kateri je navedel, da ne pozna konkretnih dokumentov, s katerimi organ razpolaga, saj kot oseba na prestajanju zaporne kazni ne sme sodelovati na tretmanskih kolegijih, kjer so se sprejemale odločitve, s katerimi se želi seznaniti. Glede časovne opredelitve je prosilec navedel, da zahteva dokumente, ki so bili oziroma so nastali od 3. 7. 2014 do trenutka, ko je organ obravnaval njegovo vlogo. Dalje iz prosilčeve dopolnitve izhaja, da je vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, kar utemeljuje tudi z navedbo, da njegova vloga z dne 27. 4. 2014 izpolnjuje vse zakonsko določene in bistvene pogoje v smislu 1. tč. 2. odst. 17. čl. ZDIJZ ter 1. in 2. odst. 66. čl. ZUP.Organ je dne 5. 8. 2015 izdal odločbo, s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilca. Uvodoma je ugotovil, da se zahteva nanaša na zapisnike sestankov tretmanskih kolegijev, na katerih so obravnavali prosilca v obdobju od 3. 7. 2015 do 5. 8. 2015 (datum izdaje izpodbijane odločbe). Zahtevane informacije izpolnjujejo vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja na podlagi 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Organ pa je dostop zavrnil zaradi obstoja izjem notranjega delovanja po 11. tč. 6. čl. ZDIJZ in izjeme varstva osebnih podatkov po 3. tč. 6. čl. ZDIJZ. Glede izjeme notranjega delovanja je organ ugotovil, da iz zahtevanih zapisnikov izhajajo stališča, poročila, navodila ipd., ki so namenjena izključno internim potrebam Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (v nadaljevanu ZPKZ Dob) in ne zunanjemu krogu oseb. Razkritje zahtevanih zapisnikov javnosti pa bi po mnenju organa lahko povzročilo resno oviro za delo ZPKZ Dob, še posebej, če bi se s temi dokumenti seznanile zaprte osebe. Dalje je organ utemeljeval, da iz zahtevanih dokumentov izhajajo tudi osebni podatki obsojencev, ki pa jih prek delnega dostopa ni mogoče anonimizirati do mere, da bi bili ti neprepoznavni za druge osebe na prestajanju zaporne kazni (če bi se s predmetnimi dokumenti seznanile). Razkritje osebnih podatkov obsojencev drugim osebam na prestajanju zaporne kazni, bi po ugotovitvi organa, omogočilo zlorabe teh podatkov za izzivanje in žaljenje, kar bi vplivalo na klimo oz. varnost v zavodu. V zvezi s tem organ tudi pojasnjuje, da ZPKZ Dob predstavlja centralni zapor, kjer kazen zapora prestajajo hujši storilci kaznivih dejanj, z daljšo zaporno kaznijo, ki si svoj vpliv gradijo z informacijami o soobsojenih. Informiranost po mnenju organa privede do fizičnih konfliktov, kar rezultira v odškodninskih zahtevkih zoper ZPKZ Dob. Končno pa organ poudarja, da ob razkritju zahtevanih dokumentov ne bi mogel preprečiti možnih zlorab, kar pa naj bi nedvomno onemogočalo zagotavljanje varnega prestajanja kazni zapora.Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil. V pritožbi prosilec nasprotuje odločbi organa. Poudarja, da je zahteval seznanitev z informacijo, ki zadeva izključno samo njega in se tudi nanaša na njega osebno, in sicer na podlagi ZDIJZ, Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15; v nadaljevanju ZIKS-1) in Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUT). Svoj interes utemeljuje s tem, da naj bi dokumenti izkazali nezakonito ravnanje organa v zvezi z obravnavo prosilca kot osebe na prestajanju zaporne kazni. Dalje prosilec očita organu, da ni pravilno odločil, ko je ugotovil, da bi se z razkritjem zahtevanih informacij lahko neupravičeno poseglo v zasebnost obsojencev. Meni namreč, da javnost sojenja, ki izhaja iz 24. čl. Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju URS), utemeljeno opravičuje poseg v zasebnost posameznih zaprtih oseb, zato njihove osebne okoliščine ne bi smele biti varovane na podlagi ZDIJZ. Sklepno prosilec predlaga, da IP odloči tako, da mu organ posreduje vso zahtevano dokumentacijo, in sicer vse odločitve, osnutke, predloge in dogovore, sprejete na vseh tretmanskih kolegijih, ki se nanašajo na prosilca osebno, od 3. 7. 2014 naprej do izdaje končne odločitve v tem postopku.Na poziv IP je organ posredoval celotne zapisnike tretmanskih kolegijev s prilogami, na katerih je bil obravnavan tudi prosilec.Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 1. Ali je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca obravnaval po ZDIJZ?Organ je dne 1. 6. 2015 prejel vlogo prosilca z dne 27. 4. 2015 »Zahteva za dostop do informacij javnega značaja ali kako drugače«. Iz vloge izhaja, da prosilec želi vse odločitve, osnutke, predloge in dogovore, sprejete na vseh tretmanskih kolegijih, ki se nanašajo nanj, vse na podlagi ZDIJZ ali na drugi dovoljeni zakonski podlagi (ZVOP-1, ZIKS-1 in ZUT). Organ je za razjasnitev zahteve v skladu 1. odst. 18. čl. ZDIJZ naslovil na prosilca zahtevo za dopolnitev vloge z dopisom št. 090-1/2015/88 z dne 26. 5. 2015. V dopolnitvi vloge z dne 29. 5. 2015 je prosilec med drugim navedel, da »vložena zahteva za dostop do informacij javnega značaja z dne 27. 4. 2015 (očitno je šlo za pomoto pri navajanju datuma – prosilčeva vloga je z dne 28. 4. 2015), kot vloga izpolnjuje vse zakonsko določene in bistvene pogoje, predvsem v smislu 1. tč. 2. odst. 17. čl. ZDIJZ«. Organ je posledično zahtevo prosilca obravnaval po ZDIJZ.IP meni, da je organ, s tem, ko je zahtevo prosilca v obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ, ni storil bistvene kršitve pravil postopka. Vsled navedenemu govorijo naslednji argumenti: Iz zahteve izhaja, da je prosilec zahteval dokumente na podlagi ZDIJZ ali na drugi dovoljeni zakonski podlagi (ZVOP-1, ZIKS-1 in ZUT). V dopolnitvi vloge se je prosilec izrecno skliceval na ZDIJZ s tem, ko je navedel, »da njegova zahteva vsebuje vse bistvene pogoje za obravnavo zahteve po ZDIJZ v smislu 1. tč. 2. odst. 17. čl. ZDIJZ«. V skladu z načelom dispozitivnosti v upravnem postopku, ko se postopek začne na zahtevo stranke, je odločitev o tem, ali bo stranka uveljavljala neko svojo pravico ali ne, odvisna od volje stranke. Če bi upravni organ izdal odločbo v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, pa zahteva ne bi bila podana, bi to lahko povzročilo ničnost izdane odločbe, če stranka v to kasneje ne bi privolila (4. tč. 1. odst. 279. čl. ZUP). V konkretnem primeru pa je prosilec vložil zahtevo, v kateri je navedel, da želi dostopati do zahtevnih informacij, med drugim tudi na podlagi ZDIJZ. S tem je bila po mnenju IP podana zahteva za obravnavo vloge prosilca po ZDIJZ v smislu 128. člena ZUP. Slednje se potrjuje tudi v pritožbi, saj prosilec v nobenem delu pritožbe ne nasprotuje organu, da bi njegovo vlogo obravnaval na napačni pravni podlagi. Organ pa je po mnenju IP ravnal tudi v skladu z načelom varstva pravic strank v postopku (7. čl. ZUP). Iz sodne prakse namreč izhaja, da če organ neuke stranke ne pouči, da lahko postavi določen zahtevek, in zaradi opustitve stranka ne postavi zahtevka, ki bi ga sicer lahko postavila, če bi bila poučena, in organ ne odloči o tej pravici, takšna opustitev organa predstavlja kršitev tega načela (sodba VS RS, št. 73/94-7) (ZUP s komentarjem, 2004). Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je organ prosilca v drugih zadevah obravnaval tudi kot stranko v upravni zadevi seznanitve z lastnimi osebnimi podatki na podlagi ZVOP-1. Za dostop do podatkov, ki jih je prosilec zahteval v predmetnem postopku, pa je IP prosilca poučil tudi o pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki na podlagi 30. čl. ZVOP-1, in sicer v pojasnilih o poteku tega pritožbenega postopka (dopis št. 090-220/2015/2 z dne 12. 11. 2015). IP torej ugotavlja, da je bil prosilec tako v času odločanja organa na prvi stopnji, kot tudi kasneje v fazi odločanja o pritožbi prosilca, v zadostni meri podučen o pravicah, ki jih lahko uveljavlja za dostop do zahtevanih informacij. Ker iz vseh okoliščin primera izhaja, da se je prosilec zavedal, na katerih podlagah lahko dostopa do zahtevanih dokumentov, in ker ni izrazil svojega nestrinjanja z obravnavo po ZDIJZ v pritožbi, je IP zaključil, da je v konkretnem primeru organ ravnal v skladu s pravili postopka, ko je zahtevo prosilca obravnaval na podlagi ZDIJZ. IP končno še ugotavlja, da prosilec s tem, ko je organ odločal o njegovi zahtevi na podlagi ZDIJZ, ni onemogočen, da dokumentov ne bi zahteval na drugi pravni podlagi. Ker torej zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov na podlagi ZDIJZ ne pomeni hkrati tudi razloga za zavrnitev prosilca, da se z zahtevanimi podatki seznani na drugi pravni podlagi, prosilec zaradi zavrnitve dostopa po ZDIJZ ni prikrajšan v drugih svojih pravicah. 2. Glede obsega zahteveIP nadalje ugotavlja, da je organ obravnaval zahtevo prosilca, kot da bi ta zahteval celotne zapisnike tretmanskih kolegijev s prilogami, ki se nanašajo na prosilca v obdobju od 3. 7. 2015 do 5. 8. 2015. Obdobje za katerega je prosilec zahteval dokumente, je organ po presoji IP pravilno ugotovil in v tem postopku tudi ni sporno. Glede na zahtevo prosilca, pa IP ugotavlja, da organ ni ravnal pravilno, ko je odločal o celotnih zapisnikih tretmanskih kolegijev s prilogami. Prosilec je v zahtevi izrecno opredelil, da zahteva vse odločitve, osnutke, predloge in dogovore, sprejete na vseh tretmanskih kolegijih, ki se nanašajo na obs. ... IP je po pregledu zapisnikov tretmanskih kolegijev ugotovil, da vsebujejo sklepe, dogovore, odločitve in ukrepe v zvezi s predlogi in obravnavo več različnih oseb na prestajanju zaporne kazni. Ker se torej vsak zapisnik s prilogami nanaša na več obsojencev, prosilec pa je izrecno zahteval odločitve, osnutke, predloge in dogovore, ki se nanašajo nanj, IP ugotavlja, da prosilec ni zahteval zapisnikov tretmanskih kolegijev s prilogami v celoti, temveč le v delu, ki se nanašajo nanj. Slednje je prosilec jasno poudaril tudi v pritožbi, ko pravi, da je z vlogo z dne 27. 4. 2015, zahteval seznanitev z informacijo, ki zadeva izključno samo njega in se tudi nanaša na njega osebno, na podlagi ZDIJZ, ZVOP-1 in ZUT. Da je prosilec zahteval samo tiste dele zapisnikov, ki se nanašajo nanj, pa je razvidno tudi iz interesa prosilca, ki ga utemeljuje v pritožbi.Iz zahteve torej izhaja, da je prosilec zahteval zgolj tiste dele zapisnikov tretmanskih kolegijev, ki se nanašajo na prosilca. 3. Glede upravičenosti dostopa do zahtevanih dokumentov na podlagi ZDIJZV konkretnem primeru ni sporno, da organ sodi med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi 1. odst. 1. čl. ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja na podlagi 4. čl. ZDIJZ (sodijo v delovno področje organa, nahajajo se v matrializirani obliki in organ z njimi razpolaga). 3.1 Izjema varstva osebnih podatkovČe organ ugotovi, da za zahtevane informacije velja katera od izjem od prostega dostopa, potem prosilcu zavrne dostop. Na podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu dostop zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) v 6. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Iz delov tretmanjskih kolegijev, ki se nanašajo na prosilca, nedvomno izhajajo njegovi osebni podatki. Pri tem je treba opozoriti, da v skladu z 2. točko 6. člena ZVOP-1 posameznik ni le določena, ampak tudi določljiva fizična oseba, torej oseba, ki se jo da identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora oziroma, če identifikacija ne zahteva veliko časa. Iz tega torej izhaja, da vsi podatki, ki jih je zahteval prosilec, predstavljajo njegove osebne podatke. Če bi namreč dopustili seznanitev s tistimi ukrepi, sklepi in odločitvami v tretmanskih kolegijih, ki se nanašajo na prosilca, bi bilo kljub morebitnemu prekritju imena in priimka, prosilca mogoče enostavno identificirati. Ker je treba pri dostopu do informacij javnega značaja upoštevati, da lahko do istih dokumentov dostopa vsakdo, ni pomembno, kdo je prosilec in tudi ne dejstvo, da je prosilec v konkretnem primeru zahteval svoje osebne podatke. Enako bi namreč morali obravnavati tudi zahtevo, če bi podatke v zvezi z istim prosilcem zahteval nekdo drug. V skladu z navedenim IP zaključuje, da podatki, ki jih je zahteval prosilec (glej 2. tč. obrazložitve), predstavljajo osebne podatke.Razkritje osebnih podatkov prosilcu v postopku po ZDIJZ predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov, mora v skladu z 8. členom ZVOP-1 obstajati ustrezna pravna podlaga. ZVOP-1 kot temeljno pravilo obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) določa, da je obdelava dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev (9. člen ZVOP-1). IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni pravne (zakonske) podlage, ki bi dopuščala razkritje osebnih podatkov obsojenih oseb javnosti, zato je treba zaključiti, da zahtevanih podatkov ni dopustno razkriti. Prosilec sicer navaja, da osebe na prestajanju zaporne kazni ne uživajo varstva zasebnosti zaradi javnosti sojenja, ki je določena v 24. čl. URS. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da je javnost sojenja v slovenski ustavi umeščena med človekove pravice in je namenjena v prvi vrsti uresničevanju pravice do poštenega sojenja, ki izhaja tudi iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ureditev po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14) določa javnost glavne obravnave, ki pa je lahko izključena, če je to potrebno zaradi varovanja tajnosti, varnosti javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika oziroma bi škodovala interesom pravičnosti. Pri razglasitvi sodbe v kazenski zadevi se javno prebere izrek sodbe in javno se na kratko predstavi njene razloge (komentar Ustave RS, 2002). Slednje v praksi torej pomeni, da sodnik po zaključku obravnave javno predstavi navedene dele sodbe, v sodni dvorani, kjer je javnost zagotovljena tako, da je dostop omogočen vsakomur. Snemanje in javno predvajanje ni dopustno. Ker torej javnost sojenja v kazenskih postopkih zajema zgolj razglasitev izreka sodne odločbe in bistvenih delov v sodni dvorani, zaradi zagotavljanja poštenega sojenja, IP ugotavlja, da navedbe prosilca, da v celoti ne gre za varovane osebne podatke, niso utemeljene. Ureditev javnost sojenja v slovenski pravni ureditvi namreč ne daje zakonske podlage za razkritje zahtevanih podatkov prosilcu po ZDIJZ. 3.2 Delni dostopPo tem, ko je IP vpogledal v dokumente, ki so predmet tega pritožbenega postopka in se z njimi vsebinsko seznanil, ugotavlja, da delni dostop ni mogoč. 7. členu ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).Ker je v konkretnem primeru prosilec postavil zahtevo za točno določenega posameznika, zahtevanih dokumentov ni mogoče anonimizirati na način, da ta ne bi bil določljiv. Vsi zahtevani podatki torej predstavljajo osebne podatke, ki jih z delnim dostopom ni mogoče izločiti, ne bi bila ogrožena njihova zaupnost. Zato IP ugotavlja, da v konkretnem primeru delni dostop ni mogoč. Stališče, da delni dostop ni mogoč do dokumentov, ko prosilci zahtevajo podatke v zvezi s točno določeno osebo, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014.4. SklepnoKer je IP ugotovil, da je treba pritožbo zavrniti iz razloga varstva osebnih podatkov, se ni spuščal v nadaljnjo presojo, ali je glede zahtevanih dokumentov podana izjema notranjega delovanja.IP zaključuje, da je bil izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je v tej odločbi navedel pravilne razloge in na podlagi 3. odst. 248. člena ZUP pritožbo zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. ZUT oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodil: |
|
|
| Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
|
| asistent Informacijskega pooblaščenca |
|
|