prosilka - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-219/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je zahtevala dokumente, ki izkazujejo namen in višino predvidenih sredstev v proračunu RS za preprečevanje poplavne ogroženosti na območju Grosuplja. Organ je izdal zavrnilno odločbo, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku na ogledu in camera preveril dejansko stanje in ugotovil, da obstajajo dokumenti v zvezi s tem, zato je organu naložil naj te dokumente prosilki posreduje.ODLOČBA:Številka: 090-219/2015/8Datum: 3. 12. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. odst. 251. čl. in 1. odst. 248.čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo št. 090-24/2015/4, z dne 15. 7. 2015, Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 30. 7. 2015 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 090-24/2015/4, z dne 15. 7. 2015, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:- Investicijski program (INV-P) za ureditev Grosupeljščice za zagotavljanje poplavne varnosti Grosuplja in izgradnjo zadrževalnika Veliki Potok, v katerem mora prekriti naslednje podatke:o na strani 6, 13 in 15 ime, priimek in naziv vodje sektorja za investicijsko dokumentacijo pri Družbi za razvoj infrastrukture d.o.o.,o na strani 6, 13 in 16 ime, priimek in naziv odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa pri Družbi za razvoj infrastrukture d.o.o.; - Sklep št. 301710/12-1-Skl z dne 28 6. 2012; - Program sklada za vode za leto 2015 in plan sklada za leta 2016-2018 z dne 27. 3. 2015 (št. 355-14/2015), v delu ki se nanaša na »Ureditev zadrževalnika Veliki potok« (stran 12, vrstica pod šifro št. 2511-05-0099); - Projekt Zadrževalnik Veliki potok, št. 2511-05-0099/48 z dne 27. 3. 2015.2. V delu, v katerem mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilke zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilka je v zahtevi z dne 24. 4. 2015 zahtevala dostop do naslednjih informacij javnega značaja:- kopijo odločbe št. 35409-433/2013/3 z dne 3. 1. 2014 o obveznosti izvedbe CPVO, ki jo je organ izdal Občini Grosuplje,- Ali ste že prejeli odločbo Občine Grosuplje za mnenje o ustreznosti okoljskega poročila za občinski prostorski načrt OPPN Grosupeljščica 1?- Ali ima MOP zagotovljena denarna sredstva v proračunu za obvladovanje poplavne ogroženosti prebivalstva Grosuplja, v kakšni višini in za kakšen namen, kdaj je ta sredstva mogoče koristiti? Organ je o zahtevi odločil in prosilki posredoval odločbo iz prve alineje zahteve, glede druge in tretje alineje pa je dostop zavrnil z odločbo št. 090-24/2015/4, z dne 15. 7. 2015. Organ je ugotovil, da iz nobenega obstoječega dokumenta pri organu ne izhajajo informacije, ki bi odgovarjale na prosilkina vprašanja. Ker organ ni zavezan za potrebe ZDIJZ ustvarjati novega dokumenta, je zahtevo zavrnil.Prosilka se v pritožbi pritožuje zoper tretjo alinejo zahteve. V pritožbi navaja, da organ zahtevane informacije prikriva ter da je do njih upravičena. Prosilka meni, da organ z zavrnitvijo dostopa krši tako Aarhurško konvencijo, kot tudi Ustavo RS.IP je za razjasnitev zadeve na organ naslovil zahtevo za pojasnila in na podlagi 11. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu opravil in camera ogled.Zapisnik o ogledu in camera je IP posredoval v odgovor tudi prosilki. V odgovoru z dne 1. 12. 2015 je prosilka navedla, da iz zapisnika očitno izhaja, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga.Pritožba je delno utemeljena.IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Ker se prosilka v pritožbi pritožuje zgolj zato, ker ji organ ni posredoval dokumentov v zvezi s tretjo alinejo njene zahteve, je IP omejil preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe in odločal zgolj v zvezi z zavrnitvijo glede vprašanja, »ali ima MOP zagotovljena denarna sredstva v proračunu za obvladovanje poplavne ogroženosti prebivalstva Grosuplja, v kakšni višini in za kakšen namen, kdaj je ta sredstva mogoče koristiti?« 1. Glede obstoja dokumentovProsilka je svojo zahtevo postavila v obliki vprašanja. Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, ker je ugotovil, da pri organu ne obstajajo dokumenti, iz katerih bi izhajal odgovor na vprašanje prosilke. Iz prakse IP izhaja, da mora organ prosilcu posredovati informacije javnega značaja, tudi ko prosilec zahteva odgovore na vprašanja, če odgovor izhaja iz dokumenta. Takšno stališče je v skladu z namenom ZDIJZ, da se zagotavlja odprtost in javnost delovanja organov in z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP). Iz slednjega izhaja, da ko prosilec zaradi napačnega razumevanja sistema dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, iz preostale vsebine njegove vloge pa izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, je treba rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja. IP ugotavlja, da je iz prosilkinega vprašanja jasno razvidno, da je zahtevala dokumente, ki izkazujejo namen, višino in predviden način porabe sredstev proračuna RS za obvladovanje poplavne ogroženosti prebivalstva Grosuplja. IP je za razjasnitev dejanskega stanja, ali organ razpolaga z navedenimi informacijami, opravil ogled in camera pri organu.IP je na ogledu in camera ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo namen, višino in predviden način porabe sredstev proračuna RS za obvladovanje poplavne ogroženosti prebivalstva Grosuplja. Ker so dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, podvrženi nenehnim spremembam (gre za dokumente finančne narave projekta v teku), IP ugotavlja, da se je zahteva prosilke nanašala na dokumente, ki so obstajali na dan izdaje odločbe na 1. stopnji – to je do 15. 7. 2015.Na ogledu in camera je organ pojasnil, da je zagotovitev poplavne varnosti na območju Grosuplja predvidena z Investicijskim program (INV-P) za ureditev Grosupeljščice za zagotavljanje poplavne varnosti Grosuplja in izgradnjo zadrževalnika Veliki Potok (v nadaljevanju Investicijski program). Slednji je bil prvotno izdelan junija 2009 in po spremembah potrjen s sklepom Ministrstva za okolje in prostor št. 301710/12-1-Skl z dne 28 6. 2012 (v nadaljevanju sklep). Program vsebuje opis trenutnega stanja in potreb za zagotovitev poplavne varnosti na območju Grosuplja, možne ukrepe ter finančno projekcijo izvedbe projekta. Iz navedenega sklepa pa izhajajo med drugim tudi ocenjeni stroški investicije in postavke za predvidena dela.V obdobju, ko je bila izdana izpodbijana odločba (15. 7. 2015), je bil navedeni projekt v proračunu RS predviden v okviru v Programa sklada za vode za leto 2015 in plana sklada za leta 2016-2018 z dne 27. 3. 2015 (št. 355-14/2015). Projekt je zaveden na strani 12 pod šifro 2511-05-0099. Finančna konstrukcija projekta je bila podrobneje opredeljena v dokumentu Projekt Zadrževalnik Veliki potok, št. 2511-05-0099/48 z dne 27. 3. 2015 (datum nastanka tega dokumenta je razviden iz posnetka zaslona informacijskega sistema, ki ga je IP prejel na ogledu in camera). Iz dokumenta št. 2511-05-0099/48 izhajajo naslednji podatki: višina predvidenih sredstev, namen in cilji porabe, okviren opis stanja projekta v času sprejemanja navedenega dokumenta (27. 3. 2015) in viri financiranja tako izvedenih, kot tudi predvidenih korakov za izvedbo projekta. Organ je na ogledu še pojasnil, da izvedba projekta poteka v sodelovanju Ministrstva za okolje in Občine Grosuplje. V pripravi je tudi okvirni sporazum med občino in ministrstvom, ki predvideva izvedbene ukrepe za uresničitev investicijskega programa. Organ je pojasnil, da navedeni sporazum pred izdajo odločbe ni obstajal.IP je na ogledu in camera ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje, ko je odločil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Dokumenti, iz katerih izhajajo tako namen, višina in predviden način porabe sredstev proračuna RS za obvladovanje poplavne ogroženosti prebivalstva Grosuplja, s katerimi organ razpolaga, so:- Investicijskim program (INV-P) za ureditev Grosupeljščice za zagotavljanje poplavne varnosti Grosuplja in izgradnjo zadrževalnika Veliki Potok, - sklep št. 301710/12-1-Skl z dne 28 6. 2012, - Program sklada za vode za leto 2015 in plan sklada za leta 2016-2018 z dne 27. 3. 2015 (št. 355-14/2015) v delu ki se nanaša na »Ureditev zadrževalnika Veliki potok« (stran 12, vrstica pod šifro št. 2511-05-0099), - Projekt Zadrževalnik Veliki potok, št. 2511-05-0099/48 z dne 27. 3. 2015. IP je ugotovil, da organ z drugimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilke ne razpolaga. Na podlagi 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz te določbe izhajajo trije pogoji za obstoj informacije javnega značaja:1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2.) organ mora z njo razpolagati;3.) nahajati se mora v materializirani obliki.V skladu z zgoraj navedenim IP ugotavlja, da vsi navedeni dokumenti kumulativno izpolnjujejo vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Ker je organ napačno ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je IP odločil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje. Na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP, če organ druge stopnje spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Posledično je IP na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. V nadaljevanju je IP presojal, ali iz navedenih dokumentov izhajajo izjeme, ki bi morebiti preprečevale prost dostop. IP je po pregledu dokumentacije ugotovil, da ta vsebuje tudi osebne podatke. 2. Glede izjeme varstva osebnih podatkovNa podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Varstvo osebnih podatkov ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 6. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnih podatkov prosilcem po ZDIJZ predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za razkritje treba zadostiti splošnim pogojem za obdelavo osebnih podatkov. 9. člen ZVOP-1 kot splošno pravilo za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določa, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali na zakonu temelječa osebna privolitev. 2.1 Varovani osebni podatkiIz Investicijskega programa izhajajo podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije, in sicer:- ime, priimek in naziv vodje sektorja za investicijsko dokumentacijo pri Družbi za razvoj infrastrukture d.o.o. (v nadaljevanju DRI d.o.o.),- ime, priimek in naziv odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa pri DRI d.o.o..IP ugotavlja, da navedeni podatki (ime, priimek in naziv fizične osebe) nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu 6. čl. ZVOP-1. Navedene osebe nastopajo kot zaposleni pri DRI d.o.o., ki je pravna oseba zasebnega prava, njihovi uslužbenci pa v skladu s 1. čl. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju ZJU) niso javni uslužbenci. V skladu z 2. odst. 106. čl. ZVOP-1 lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev. Po pregledu spletne strani DRI d.o.o. je IP ugotovil, da niti ime, priimek in naziv vodje sektorja za investicijsko dokumentacijo, niti odgovorne osebe za izdelavo predmetnega investicijskega programa nista javno dostopna.IP posledično zaključuje, da ni našel zakonske podlage, ki bi dopuščala razkritje osebnih podatkov vodje sektorja in odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa prosilcem po ZDIJZ. V skladu z navedenim je IP odločil, da je treba te podatke prekriti, ker gre za izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, kot izhaja iz 1. tč. Izreka te odločbe.2.2 Osebni podatki javnih uslužbencevIz vseh zahtevanih dokumentov izhajajo tudi osebni podatki javnih uslužbencev oziroma javnih funkcionarjev, in sicer ime in priimek ter podpis vsakokratnega ministra kot podpisnika posameznega dokumenta in dogovorne osebe oziroma vodje projekta pri pristojnem ministrstvu. Na podlagi 1. alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ se dostop do osebnih podatkov dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.Ker se v zahtevanih dokumentih javni uslužbenci in javni funkcionarji pojavljajo v okviru izvajanja svojih obveznosti iz delovnega razmerja oziroma javne funkcije, ni nobenega dvoma, da se njihova identiteta v konkretnem primeru lahko razkrije prosilcem po ZDIJZ. Ti osebni podatki torej v konkretnem primeru niso varovani.3. SklepnoIP je ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je pritožbi prosilke delno ugodil, na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP, pomanjkljivosti sam odpravil, izpodbijano odločbo delno odpravil in zadevo rešil tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V delu, v katerem mora organ prekriti varovane osebne podatke, pa je IP, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodil: |
|
|
| Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
|
| asistent svetovalca Informacijskega pooblaščenca |
|
|