prosilec - Občina Oplotnica
+ -Številka: 090-217/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo, naj mu organ posreduje informacijo, ali je organ v okviru pritožbenega postopka zoper sklep o neizbiri znotraj javnega natečaja v letu 2015, posredoval Vladi RS, Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja izpise elektronske pošte (prosilec jih je naštel). Organ je zahtevo prosilca zavrnil in navedel, da v zahtevi naštetih dokumentov ni posredoval Komisiji. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je organ pozval naj ponovno preveri, ali razpolaga z dokumentom. IP je tudi pri Komisiji preveril, ali ji je organ posredoval dokumente in ugotovil, da jih je, zato je pritožbi delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevane dokumente (delni dostop zaradi varovanih osebnih podatkov). ODLOČBA:Številka: 090-217/2015/12Datum: 9. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Oplotnica, Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica (v nadaljevanju organ), št. 0901-2/2015-2 z dne 5. 8. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Občine Oplotnica, št. 0901-2/2015-2 z dne 5. 8. 2015 delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:- dopis organa št. 100-0001/2015-69 z dne 7. 5. 2015 z naslednjimi prilogami: elektronsko sporočilo, poslano z e-naslova prosilca dne 24. 4. 2015 na služben e-naslov javne uslužbenke …….., elektronsko sporočilo, posredovano 22. 4. 2015 s službenega e-naslova javne uslužbenke ……. na e-naslov prosilca, dokument št. 100-0001/2015-65 z dne 22. 4. 2015, pri čemer je organ v navedenih dokumentih dolžan prekriti ime, priimek, naslov bivališča in elektronski naslov prosilca, ime in priimek izbranega kandidata, službeni elektronski naslov javne uslužbenke …….., imena in priimke posameznikov v elektronskih sporočilih pod rubriko »išči osebe«;- elektronsko sporočilo organa, poslano s službenega e-naslova javne uslužbenke …….. na služben e-naslov javne uslužbenke ………… dne 11. 6. 2015 ob 8.47 uri, zadeva - Zahteva po ponovni obravnavi in odločanju, z naslednjimi prilogami: izpis e-pošte poslane s službenega e-naslova javne uslužbenke ……….. na e-naslov prosilca z dne 22. 4. 2015, dokument organa št. 100-0001/2015-65 z dne 22. 4. 2015, izpis e-pošte s službenega e-naslova javne uslužbenke ……… na e-naslov prosilca z dne 24. 4. 2015, izpis e-pošte z e-naslova prosilca na služben e-naslov javne uslužbenke ………….. z dne 24. 4. 2015, pri čemer je organ v navedenih dokumentih dolžan prekriti ime, priimek, naslov bivališča, elektronski naslov prosilca, službeni elektronski naslov javnih uslužbenk ………… in ……………., imena in priimke posameznikov v elektronskih sporočilih pod rubriko »išči osebe«.2. Pritožba prosilca se zavrne glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanih dokumentih dolžan prekriti.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 24. 4. 2015 na organ naslovil zahtevo, naj mu organ posreduje informacijo, ali je organ v okviru pritožbenega postopka zoper sklep o neizbiri znotraj javnega natečaja v letu 2015, posredoval Vladi RS, Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja, naslednje dokumente:- izpis e-pošte z e-naslova javne uslužbenke …….. na e-naslov prosilca z dne 22. 4. 2015,- izpis dokumenta v priponki e-pošte navedene v prvi alineji – dokument organa št. 100-0001/2015-65 z dne 22. 4. 2015,- izpis e-pošte z e-naslova javne uslužbenke ……….. na e-naslov prosilca z dne 24. 4. 2015,- izpis e-pošte z e-naslova prosilca na e-naslov javne uslužbenke ………. z dne 24. 4. 2015.Organ je dne 5. 8. 2015 izdal odločbo št. 0901-2/2015-2, s katero je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, saj z njimi ne razpolaga, ker izpisa e-pošte z e-naslova javne uslužbenke ……. na e-naslov prosilca z dne 22. 4. 2015, dokumenta št. 100-0001/2015-65 z dne 22. 4. 2015, izpisa e-pošte z e-naslova javne uslužbenke ……. na e-naslov prosilca z dne 24. 4. 2015 ter izpisa e-pošte z e-naslova prosilca na e-naslov javne uslužbenke ………….. z dne 24. 4. 2015 ni posredoval Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja.Prosilec se je 13. 8. 2015 pritožil in navedel, da iz dopolnitve njegove pritožbe z dne 6. 5. 2015 zoper sklep o neizbiri št. 100-001/2015-56 z dne 3. 4. 2015, izhajajo podatki takšne vsebine, da je nemogoče, da bi zanje vedel, če ne bi opravil vpogleda v dokumentacijo spisa predmetne zadeve in prijavo izbranega kandidata. Ker prosilec ni mogel opraviti vpogleda v spis predmetne zadeve brez vabila na vpogled, prosilec meni, da mora pri organu obstajati vabilo na vpogled, ki ga je organ vročil prosilcu, pri čemer je, po mnenju prosilca, obvezna sestavina vabila na vpogled, zraven kraja in ure, tudi datum vpogleda. (IP pojasnjuje, da je prosilec zahteval dokumente, ki se nanašajo nanj.) Prosilec je izpostavil, da iz pritožbe zoper sklep o neizbiri št. 100-001/2015-56 z dne 3. 4. 2015, ki jo je pri organu vložil dne 16. 4. 2015, jasno in nedvoumno izhaja datum njene vložitve pri organu (tj. dne 16. 4. 2015). Komisija Vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja je ugotovila, da naj bi dopolnitev pritožbe z dne 6. 5. 2015 zoper sklep o neizbiri št. 100-001/2015-56 z dne 3. 4. 2015, bila prepozna. Na podlagi navedenega prosilec sklepa, da je bil vpogled v dokumentacijo spisa in prijavo izbranega kandidata izveden med dnem 16. 4. 2015 in 6. 5. 2015, pri čemer je organ seveda moral - po veljavni zakonodaji - prosilcu vročiti vabilo na vpogled, ki vsebuje seveda tudi datum vpogleda, zaključi prosilec. Prosilec je še dodal, da je zahteval izpiske e-pošte, ki je bila poslana s službenega e-naslova ……………. na e-naslov prosilca in obratno, pri čemer je bila ta pošta poslana na dan 22. 4. 2015 oziroma na dan 24. 4. 2015. Prosilec meni, da organ razpolaga z dokumentom št. 100-1/2015-66 z dne 24. 4. 2015 (mogoče je datum dokumenta tudi 28. 4. 2015, ampak veliko bolj verjetno je, da je dokument datiran z dnem 24. 4. 2015), pri čemer gre za e-pošto, ki je bila poslana s službenega e-naslova …………… na e-naslov prosilca, in sicer dne 22. 4. 2015 ob 16.54 uri. Navedeni dokument vsebuje tudi odgovor prosilca, da se vsekakor namerava udeležiti vpogleda, pri čemer se bo pri organu v ta namen oglasil dne 29. 4. 2015 med predvidoma 14.00 in 17.00 uro. Prosilec tako na podlagi vseh pritožbenih navedb meni, da organ z informacijami javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, razpolaga. V zvezi z navedenim je prosilec opozoril še na 38. člen Ustave RS - seznanitev posameznika z lastnimi osebnimi podatki. Prosilec meni, da bi moral organ z zahtevanimi dokumenti razpolagati tudi zaradi upoštevanja Uredbe o upravnem poslovanju. Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0901-2/2015-4 z dne 18. 8. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Dne 21. 8. 2015 je prosilec IP posredoval dodatna pojasnila. Prosilec je navedel, da iz njegove pritožbe jasno izhaja, kdo jo je vložil. Prosilec je dodal, da iz zadeve pri Ministrstvu za javno upravo št. 10051-184/2015 jasno izhaja, katere dokumente je organ posredoval Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja ter ponovno poudaril, da bi moral organ z dokumenti razpolagati oz. jih hraniti, saj tako določa Uredba o upravnem poslovanju.Pritožba je delno utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu.IP prosilcu uvodoma pojasnjuje, da po ZDIJZ nima enakih pravic, kot jih ima stranka v upravnem postopku ali kot če bi zahteval podatke na podlagi ZVOP-1 – vpogled v lastne osebne podatke (glede na dejstvo, da prosilec zahteva podatke oziroma dokumente, ki se nanašajo nanj). Pravico do dostopa do informacij javnega značaja ima namreč vsakdo, kar pomeni, da je treba spoštovati tudi načelo enake obravnave prosilcev. Če je dokument informacija javnega značaja, je treba zagotoviti dostop do njega vsem, ki ga zahtevajo v enakem obsegu. Zato je treba izjeme od prostega dostopa (npr. izjemo varstva osebnih podatkov) presojati, kot da dostop do dokumenta zahteva kdorkoli (javnost) in ne konkretni prosilec, tudi če se osebni podatki nanašajo nanj. Povedano drugače, v postopku po ZDIJZ prosilcu niso dostopni niti njegovi osebni podatki, če ne gre za podatke, ki jih je dovoljeno razkriti javnosti.
Iz prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.IP ugotavlja, da je v konkretnem postopku, glede na pritožbene navedbe prosilca, presojal, ali obstajajo dokumenti, ki izkazujejo, ali so bili v zahtevi navedeni dokumenti posredovani Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja. Organ se je v izpodbijani odločbi namreč skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima. V postopku odločanja o pritožbi prosilca je torej IP ugotavljal, ali obstajajo pri organu dokumenti v materializirani obliki, ki izkazujejo dejstvo, da je organ izpis e-pošte z e-naslova ………. na e-naslov prosilca z dne 22. 4. 2015, dokument št. 100-0001/2015-65 z dne 22. 4. 2015, izpis e-pošte z e-naslova ………… na e-naslov prosilca z dne 24. 4. 2015, izpis e-pošte z e-naslova prosilca na e-naslov ……………. z dne 24. 4. 2015, posredoval Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS.IP je dne 31. 8. 2015 organ pozval, naj še dodatno pojasni, zakaj dokumentov nima oziroma z njim ne razpolaga. Po pozivu IP za dodatno pojasnilo, je organ dne 31. 8. 2015 IP posredoval popis zadeve Javni natečaj za direktorja/tajnika občinske uprave št. 100-0001/2015 ter vsebino dopisa z navedeno dokumentacijo, ki jo je organ posredoval Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS št. 100-0001/2015-69 z dne 7. 5. 2015. Hkrati je organ ponovno zatrdil, da zahtevanih dokumentov ni posredoval Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja, kar naj bi izhajalo tudi iz predmetnega dopisa organa. Organ je IP posredoval dokument oziroma dopis, ki ga je poslal na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, in sicer gre za dokument št. 100-0001/2015-69 z dne 7. 5. 2015. Ta dokument predstavlja spremni dopis organa za posredovanje naslednje dokumentacije:- Imenovanje natečajne komisije, - Javni natečaj, - Odlok o organizaciji občinske uprave, - Odlok o spremembah odloka o organizaciji občinske uprave, - Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, - Pravilnik o spremembah Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest s katalogom, - Dokumentacija pritožnika, - Dokumentacija izbranega kandidata, - Pritožba prosilca, - Zapisnik 1. sestanka natečajne komisije, - Zapisnik 2. sestanka natečajne komisije, - Merila in metode za izbiro in preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov, - Poročilo županu o izvedbi javnega natečaja za uradniško delovno mesto na položaju direktor/tajni OU,- Mnenje o pritožbi.IP ugotavlja, da iz navedenega dopisa št. 100-0001/2015-69 z dne 7. 5. 2015 natančno ne izhaja, katere dokumente je organ posredoval Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja, zato je IP v nadaljevanju postopka ugotavljal, kateri posamezni dokumenti so bili priloge tega dopisa organa, ki je bil posredovan Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja.IP ob tem dodaja, da mu je bilo pri nadaljnjem ugotavljanju, ali zahtevani dokumenti obstajajo, v pomoč dodatno pojasnilo prosilca z dne 21. 8. 2015. V dodatnem pojasnilu je prosilec namreč navedel, da naj bi se elektronska komunikacija med organom in prosilcem (izpis e-pošte z e-naslova ……….. na e-naslov prosilca z dne 22. 4. 2015, dokument št. 100-0001/2015-65 z dne 22. 4. 2015, izpis e-pošte z e-naslova ……….. na e-naslov prosilca z dne 24. 4. 2015, izpis e-pošte z e-naslova prosilca na e-naslov …………… z dne 24. 4. 2015) nahajala v spisu št. 10051-184/2015 pri Ministrstvu za javno upravo, Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja. IP je zato dne, 4. 9. 2015 Ministrstvo za javno upravo, Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, na podlagi 8. člena in tretjega odstavka 33. člena ZUP pozval, naj poda pojasnilo, ali razpolaga z naslednjimi dokumenti: · izpisom e-pošte s službenega e-naslova ………. na e-naslov prosilca z dne 22. 4. 2015,· dokumentom organa št. 100-0001/2015-65 z dne 22. 4. 2015,· izpisom e-pošte s službenega e-naslova ………….. na e-naslov prosilca z dne 24. 4. 2015,· izpisom e-pošte z e-naslova prosilca na služben e-naslov …………. z dne 24. 4. 2015.Dne 4. 9. 2015 je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja v dopisu št. 10051-184/2015/10 zapisala, da iz njihove uradne evidence pri reševanju pritožbe zoper sklep o neizbiri za zasedbo delovnega mesta direktorja občinske uprave Občine Oplotnica izhaja, da se med dokumentacijo, ki so jo prejeli s strani Občine Oplotnica, nahaja tudi e-pošta, ki jo je pritožnik oziroma prosilec z e-naslova dne 24. 4. 2015 posredoval na služben e-naslov …………. Iz navedenega izpisa e-pošte je razvidna tudi vsebina elektronskega sporočila, posredovanega dne 22. 4. 2015 z e-naslova ……………… na e-naslov pritožnika oziroma prosilca. Kot priloga k pritožbi je bil posredovan tudi dokument št. 100-0001/2015-65 z dne 22. 4. 2015. Dne 11. 6. 2015 pa je strokovna služba, pojasnjuje Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, prejela s strani Občine Oplotnica še odstop zahteve za ponovno obravnavo, v prilogi katere je Občina Oplotnica posredovala tudi vse, v zaprosilu IP, navedene dokumente. IP je z navedeno ugotovitvijo dne 4. 9. 2015 seznanil tudi organ. Gospa ………….. je dne 4. 9. 2015 IP posredovala pisno pojasnilo in opravičilo, saj kot navaja v pojasnilu, pri pregledu dokumentacije ni bila pozorna na priloge, ki jih je Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja posredovala ob zahtevi po ponovni obravnavi in odločanju ter ni pravilno razumela zahteve prosilca, saj Komisija teh dokumentov sicer ni zahtevala od organa, jih pa je dejansko prejela s strani organa kot prilogo zahteve po ponovni obravnavi in odločanju. Organ je dne 8. 9. 2015 tudi pisno pojasnil, da je Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS,
s spremnim dopisom št. 100-0001/2015 z dne 7. 5. 2015 kot prilogo pod št. 9 posredoval naslednjo dokumentacijo, ki se nanaša na zahtevo prosilca: pritožbo prosilca, ki je imela pripete naslednje priloge: elektronsko sporočilo, poslano z e-naslova prosilca dne 24. 4. 2015 na e-naslov ……………., elektronsko sporočilo, posredovano 22. 4. 2015 z e-naslova ……………… na e-naslov prosilca. Kot priloga k pritožbi je bil posredovan tudi dokument št. 100-0001/2015-65 z dne 22. 4. 2015. Organ je po elektronski pošti dne 11. 6. 2015 na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, javni uslužbenki …………, posredoval še zahtevo prosilca po ponovni obravnavi in odločanju s prilogami: izpis e-pošte poslane z naslova …………. na e-naslov prosilca z dne 22. 4. 2015, dokument organa št. 100-0001/2015-65 z dne 22. 4. 2015, izpis e-pošte z naslova ……………. na e-naslov prosilca z dne 24. 4. 2015, izpis e-pošte z naslova prosilca na e-naslov ……………… z dne 24. 4. 2015.IP na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da organ nedvomno razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. Predmet nadaljnje presoje IP so torej naslednji dokumenti:- dopis organa št. 100-0001/2015-69 z dne 7. 5. 2015 z naslednjimi prilogami: elektronsko sporočilo, poslano z e-naslova prosilca dne 24. 4. 2015 na služben e-naslov …………, elektronsko sporočilo, posredovano 22. 4. 2015 s službenega e-naslova ………………… na e-naslov prosilca, dokument organa št. 100-0001/2015-65 z dne 22. 4. 2015;- elektronsko sporočilo organa, poslano s službenega e-naslova …………… na službeni e-naslov …………….., dne 11. 6. 2015 ob 8.47 uri, zadeva - Zahteva po ponovni obravnavi in odločanju z naslednjimi prilogami: izpis e-pošte poslane s službenega e-naslova ……………… na e-naslov prosilca z dne 22. 4. 2015, dokument organa št. 100-0001/2015-65 z dne 22. 4. 2015, izpis e-pošte s službenega e- naslova ……………….. na e-naslov prosilca z dne 24. 4. 2015, izpis e-pošte z naslova prosilca na službeni e-naslov ……………… z dne 24. 4. 2015.V nadaljevanju je IP presojal, ali gre za prosto dostopne informacije, ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, zaradi katere se dostop lahko zavrne.Izjema varstva osebnih podatkov3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. IP ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje IP, v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, vsebujejo naslednje osebne podatke:- ime, priimek, službeni elektronski naslov, delovno mesto javnih uslužbenk,- ime, priimek posameznikov v elektronskih sporočilih pod rubriko »išči osebe«,- ime, priimek, e-naslov in naslov bivališča (pritožnika oziroma prosilca),- ime in priimek izbranega kandidata (v postopku javnega razpisa za prosto delovno mesto). Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Glede na dejstvo, da izbrani kandidat pri organu še ni sklenil delovnega razmerja, IP ugotavlja, da (še) ni javni uslužbenec, zato glede njegovih osebnih podatkov določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ kot pravna podlaga za razkritje podatkov (še) ne pride v poštev. Ime in priimek izbranega kandidata je zato, z vidika javnosti, (še) varovan osebni podatek.Nadalje je IP presojal, ali gre za varovane osebne podatke pri elektronskih naslovih javnih uslužbencev. O tem vprašanju je IP že večkrat odločal, npr. v pravnomočni odločbi 090-59/2009 z dne 13. 7. 2009 in 090-179/2010/4 z dne 1. 12. 2010. Zavzel je stališče, da službeni elektronski naslovi javnih uslužbencev praviloma niso prosto dostopna informacija javnega značaja. Gre namreč za osebne podatke, ki niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, če ne gre za osebe, ki so pri organu določene za komuniciranje z javnostjo oz. prosilci.IP ob tem pojasnjuje, da je namen izjeme od izjem po 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ v tem, da so prosto dostopni tisti podatki v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. V konkretnem primeru je organ na svoji spletni strani med drugimi kontaktnimi podatki objavil tudi elektronski naslov, preko katerega lahko posamezniki komunicirajo z organom oziroma zaposlenimi pri organu http://www.oplotnica.si/podrocje.aspx?id=122. V konkretnem javnem natečaju je organ objavil tudi posebni elektronski naslov, kamor so lahko kandidati pošiljali svoje vloge in morebitna vprašanja http://www.oplotnica.si/dokument.aspx?id=2565. Čeprav je javna uslužbenka ………….. s prosilcem komunicirala preko svojega elektronskega naslova, pa pri organu ni bila zadolžena za komuniciranje z javnostjo. Komuniciranje z javnostjo preko elektronske pošte zanjo torej ne predstavlja obveznosti iz delovnega razmerja. Organi oziroma javni uslužbenci v duhu »prijazne javne uprave« pogosto sami, preko svojih službenih e-naslovov, komunicirajo s posamezniki, kar omogoča hitrejše odgovore na vprašanja oziroma hitrejši dostop do zahtevanih vsebin. Zaposleni pa smejo službeni elektronski naslov uporabljati tudi za zasebne namene, pri čemer imajo upravičeno pričakovanje zasebnosti glede svoje komunikacije preko komunikacijskih sredstev in seveda tudi glede elektronskega naslova. To potrjuje tudi dejstvo, da ima organ na svoji spletni strani objavljen elektronski naslov, elektronski naslov za komuniciranje pa objavi tudi v posameznih konkretnih postopkih – in kot izhaja iz dokumentacije in spletne strani – to ni službeni e-naslov javne uslužbenke ………….. Enako velja tudi za službeni e-naslov ………………...IP opozarja tudi na določila Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah). Navedena direktiva v 13. členu določa, da morajo države članice sprejeti primerne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da brezplačna nepovabljena sporočila pri neposrednem trženju, razen v primerih iz odstavkov 1 in 2, niso dovoljena bodisi brez privolitve zadevnih naročnikov bodisi za naročnike, ki ne želijo prejemati teh sporočil, pri čemer se izbira med temi možnostmi določi z nacionalno zakonodajo. Navedena direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o elektronskih komunikacijah (UL RS, št. 13/07, v nadaljevanju ZEKom-UPB1). Ta neželene komunikacije ureja v 109. členu, ki med drugim navaja, da je uporaba elektronskih komunikacij za neposredno trženje, praviloma dovoljena samo na podlagi naročnikovega predhodnega soglasja. Tudi iz navedenega razloga mora organ elektronske naslove zaposlenih varovati. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se odloča erga omnes, kar med drugim pomeni, da ko je določena informacija javnega značaja prosto dostopna, je takšna za vse in ne samo za prosilca. To bi v konkretnem primeru pomenilo, da bi elektronski naslovi javnih uslužbenk v celoti postali dostopni javnosti, tudi tistim, ki bi ga želeli uporabiti za neposredno trženje. Navedeno pa mora organ, v skladu z določbami Direktive 2002/58/ES in ZEKom -UPB1, preprečiti.IP poudarja, da se lahko prosilec ali javnost na organ obrne preko uradnih elektronskih naslovov, ki so namenjeni komuniciranju z javnostjo. Z zavrnitvijo dostopa do zahtevanih podatkov tako v ničemer ni okrnjena možnost komuniciranja z organom. Izhajajoč iz navedenega je IP odločil, da so elektronski naslovi javnih uslužbenk varovani osebni podatkiNadalje IP pojasnjuje, da ni našel niti pravne podlage za razkritje osebnih podatkov ostalih posameznikov (prosilca in drugih posameznikov), zato tudi njihovi osebni podatki: ime, priimek, elektronski naslov in naslov bivališča, predstavljajo varovane osebne podatke in jih je organ dolžan prekriti. IP ocenjuje, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) mogoče omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, in sicer na način, da organ prosilcu zahtevane dokumente posreduje tako, da varovane informacije v njih prekrije tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe. IP je pritožbo prosilca v delu, v katerem je v posredovanem dokumentu organ dolžan prekriti varovane osebne podatke, kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka