prosilka - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-216/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilka je pozvala organ, da naj se čim prej izvede sanacija struge, saj je organ oziroma država, dolžna za to poskrbeti. Prosilka je želela informacijo glede mostu, ki je postavljen na parc. št. 941/6 k.o. Nevlje. Prosilko je zanimalo, kdo je zgradil most, ali obstaja gradbeno dovoljenje, stavbna pravica, saj po mnenju prosilke, most ni ustrezno postavljen oziroma zgrajen. Prosilka je želela pridobiti tudi informacijo, koliko denarnih sredstev je Občina Kamnik s strani države dobila za vzdrževanje potoka Porebrščica. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z obrazložitvijo, da je prosilka želela odgovore na vprašanja, ki pa ne izhajajo iz že obstoječih dokumentov pri organu. Organ je v odločbi zapisal, da ni dolžan ustvarjati novih dokumentov, ampak omogočiti dostop do že obstoječih. Prosilka je zoper odločbo organa pravočasno vložila pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilke zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-216/2015/6Datum: 13. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-42/2015/2 z dne 20. 6. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilke zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 090-42/2015/2 z dne 20. 6. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne 26. 5. 2015 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in navedla, da potok Porebrščica, parc. št. 941/6 k.o. Nevlje, ob večjih nalivih na določenem področju poplavlja in s tem prosilki povzroča škodo in stroške čiščenja. Prosilka je dodala, da ji je organ v letu 2013 že podal informacijo, da je bil s strani podjetja Hidrotehnik d.d. opravljen ogled struge potoka v naravi ter, da bo vzdrževanje oziroma saniranje problematično. Prosilka je navedla, da so na drugi strani potoka postavljene več metrske škarpe, most, stanovanjski objekt. Prosilka je pozvala organ, da naj se čim prej izvede sanacija struge, saj je organ oziroma država, dolžna za to poskrbeti. Prosilka je želela informacijo glede mostu, ki je postavljen na parc. št. 941/6 k.o. Nevlje. Prosilko je zanimalo, kdo je zgradil most, ali obstaja gradbeno dovoljenje, stavbna pravica, saj po mnenju prosilke, most ni ustrezno postavljen oziroma zgrajen. Prosilka je želela pridobiti tudi informacijo, koliko denarnih sredstev je Občina Kamnik s strani države dobila za vzdrževanje potoka Porebrščica. Prosilka je želela še informacijo, ali je Občina Kamnik že pridobila soglasje za gradnjo kanalizacije čez vas Soteska, njenega soglasja, je poudarila prosilka, občina namreč ni pridobila. Organ je dne 20. 6. 2015 izdal odločbo št. 090-42/2015/2, s katero je zahtevo prosilke zavrnil z obrazložitvijo, da je prosilka želela odgovore na vprašanja, ki pa ne izhajajo iz že obstoječih dokumentov pri organu. Organ je v odločbi zapisal, da ni dolžan ustvarjati novih dokumentov, ampak omogočiti dostop do že obstoječih. Ker z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke, ne razpolaga, je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil.Prosilka se je dne 21. 7. 2015 pritožila in navedla, da bi po njenem mnenju dokumenti, ki jih je zahtevala, morali obstajati. Prosilka je navedla, da je organ in ARSO pozvala k sanaciji potoka Porebrščica. Prosilka je v pritožbi navedla, da ji je ARSO pojasnil, da na odseku, ki ga je navedla, ni vidnih takih poškodb, ki bi zahtevale izvedbo vzdrževalnih del na podlagi Pravilnika o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda (Uradni list RS, 57/2006). Poleg tega je ARSO prosilki pojasnil, da ne razpolaga s podatkom, kdo je investitor mostu oziroma, če zanj obstaja gradbeno dovoljenje. Glede na to, meni prosilka, da ministrstvo/ARSO izdaja soglasja h gradbeni dokumentaciji, bi morali s temi podatki razpolagati. Prosilka je navedla, da gre več kot očitno za črno gradnjo. Prosilka je organ pozvala, naj ji posreduje poročilo o ogledu s terena, ki ga je izvedlo podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane v mesecu juniju. Prosilka je ponovno pozvala organ, naj sanira potok Porebrščica v najkrajšem možnem času, v nasprotnem primeru bo primorana ustrezno ukrepati. Prosilka je zahtevala še informacijo, kako in kdaj bi se sanacija izvedla. Prosilka meni, da organ mora razpolagati s podatkom, koliko denarnih sredstev je Občina Kamnik (ali koncesionarji) prejela za vzdrževanje omenjenega potoka v preteklih letih. Po mnenju prosilke so bila denarna sredstva za vzdrževanje potoka planirana, če tudi ne izplačana, saj je v preteklosti podjetje PUH potok Porebrščico saniralo na drugem odseku, kjer je voda odnesla škarpo. Prosilka je dodala, da v dopisu št. 090-42/2015/2 z dne 20. 6. 2015 ni naveden uradniški naziv javne uslužbenke, zato prosi, da ji organ sporoči, kakšen uradniški naziv ima javna uslužbenka podpisana na dopisu. Prosilka je opozorila, da na dopisu ARSO ni navedena evidenčna številka dokumenta.Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-42/2015/2 z dne 10. 8. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Z namenom razjasnitve dejanskega stanja glede obstoja zahtevanih dokumentov, je IP pri organu dne 11. 9. 2015, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. IP primarno ugotavlja, da je prosilka s pritožbi razširila zahtevo, in sicer je organ pozvala, naj ji posreduje poročilo o ogledu s terena, ki ga je izvedlo podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane v mesecu juniju, podatek o datumu in načinu sanacije potoka Porebrščica ter informacijo, kakšen uradniški naziv ima javna uslužbenka podpisana na dopisu organa. IP je v tem delu pritožbe navedbe prosilke obravnaval kot novo zahtevo, saj lahko stranka v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZUP postavljeni zahtevek razširi ali spremeni le do izdaje odločbe na prvi stopnji. Pravica prosilke razširiti zahtevek z dne 26. 5. 2015 je z izdajo izpodbijane odločbe organa torej prenehala dne 20. 6. 2015. IP je na ogledu in camera dne 11. 9. 2015 organ zato opozoril, da je prosilka z delom pritožbe z dne 21. 7. 2015 postavila zahtevo za nove dokumente, zato bo organ del pritožbe, kjer prosilka zahteva informacije o poročilu o ogledu s terena, ki ga je izvedlo podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane v mesecu juniju, podatek o datumu in načinu sanacije potoka Porebrščica ter informacijo, kakšen uradniški naziv ima javna uslužbenka podpisana na dopisu organa, obravnaval kot novo zahtevo.IP ugotavlja, da je del pritožbenih navedb, ki se nanašajo na način evidentiranja dokumentov ARSO, irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se IP do njih ne opredeljuje.Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je treba najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih je zahtevala prosilka (kdo in na podlagi česa (gradbeno dovoljenje, stavbna pravica) je zgradil most, ki je postavljen na parc. št. 941/6 in meji na parc. št. 607/1 in 607/2, vse k.o. Nevlje, koliko sredstev je Občina Kamnik s strani države prejela za vzdrževanje potoka Porebrščica in ali je Občina Kamnik pridobila soglasje za gradnjo kanalizacije čez vas Soteska), ustrezajo navedenemu.IP izpostavlja, da je prosilka svojo zahtevo oblikovala v obliki vprašanj. V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec zaradi napačnega razumevanja sistema dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bil razviden odgovor na zastavljeno vprašanje. V konkretnem primeru iz pritožbe prosilke izhaja, da želi kljub vsemu pridobiti dokumente, zato je IP presodil, da je vsekakor treba rešiti navedeno vprašanje.Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo takšen dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti). Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ. Ob tem pa je vendarle potrebno opozoriti, da mora organ v primeru, ko razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, takšne dokumente posredovati.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja glede obstoja zahtevanih informacij, je IP pri organu dne 11. 9. 2015, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da IP kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. IP mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa IP nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Na in camera ogledu pri organu je IP vpogledal v računalniško aplikacijo »SPIS 4«. Vpogled je IP opravil v glavni pisarni organa, kjer ima zaposleni pri organu dostop do vseh zadev pri organu. Organ je z iskalnimi nizi »Porebrščica, Občina Kamnik, vodotok, vzdrževanje, potok« našel samo en dokument, za katerega pa je IP skupaj z organ po natančnem vsebinskem pregledu ugotovil, da vsebinsko ne ustreza zahtevi prosilke, saj iz njega niso razvidne informacije, ki jih je zahtevala prosilka. V SPISU 4 IP ni našel informacije, kdo je zgradil most na parc. št. 941/6 in meji na parc. št. 607/1 in 607/2, vse k.o. Nevlje ter ali je Občina Kamnik pridobila soglasje za gradnjo kanalizacije čez vas Soteska. Organ je ob tem pojasnil, da je nekako logično, da dokumentov niso našli, saj organ za izdajo soglasij oziroma dovoljen za tako gradnjo niti ni pristojen. Organ je stvarno pristojen za izdajo gradbenih dovoljenj za objekte državnega pomena (za ostale objekte je za izdajo gradbenih dovoljenj stvarno pristojna Upravna enota, na območju katere se bo objekt gradil), (https://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=913&sid=865), zato je IP v nadaljevanju ugotavljal oziroma preveril, ali je most na parc. št. 941/6 in meji na parc. št. 607/1 in 607/2, vse k.o. Nevlje, objekt državnega pomena. Objekt državnega pomena je v skladu z Zakonom o graditvi objektov (UL RS, št. št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15) objekt, ki je pomemben za razvoj Republike Slovenije, objekt, ki lahko vpliva na varnost ali zdravje večjega števila ljudi ali bistveno vpliva na okolje in objekt oziroma okoliš objektov posebnega pomena za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. IP je pri organu, na Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja, še dodatno preveril, ali je morda organ izdal gradbeno dovoljenje za most na parc. št. 941/6, ki meji na parc. št. 607/1 in 607/2, vse k.o. Nevlje. Organ je v telefonskem razgovoru dne 9. 10. 2015 pojasnil, da težko samo na podlagi podatkov, ki jih je navedla prosilka, ugotovi, za kateri most gre, da bi potreboval vsaj podatke o cesti (lokalna ali državna in številko ceste). IP je organ prosil, ali bi lahko na podlagi satelitskih posnetkov na portalu prostor.si vseeno nekako prišli do podatkov o cesti, da bi potem lahko ugotovili, ali izdaja zahtevanega gradbenega dovoljenja za most spada v pristojnost organa in torej organ morda z njim razpolaga. Organ je dne 9. 10. 2015 v elektronskem sporočilu pojasnil, da je iz satelitskih posnetkov na portalu prostor.si gotovo le to, da organ za parcelo/cesto 941/6 k.o. Nevlje ni izdal nobenega dovoljenja, ker gre za lokalno zadevo. Organ je ob tem pojasnil, da je pravi naslov za pridobitev zahtevane informacije torej upravna enota in/ali občina. IP na podlagi navedenega nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z dokumentom, kdo je zgradil most na parc. št. 941/6 oziroma gradbenim dovoljenjem za gradnjo mostu. Prav tako IP nima razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bilo razvidno, koliko sredstev je Občina Kamnik s strani države prejela za vzdrževanje potoka Porebrščica in ali je Občina Kamnik pridobila soglasje za gradnjo kanalizacije čez vas Soteska, saj jih ne glede na različne iskalne nize v aplikaciji Spis 4, tudi IP na ogledu in camera ni našel. Na podlagi obrazložitev organa, celotne spisne dokumentacije in ogleda in camera, IP nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da zahtevane informacije ne obstajajo, oziroma da bi sumil, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka, na način, kot jih zahteva prosilka.IP je na podlagi navedenega zaključil, da dokumenti pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka