prosilka - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
+ -Številka: 090-214/2015
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala posredovanje vseh avtorskih pogodb, ki so jih zaposleni pri organu sklenili z organom v določenem obdobju. Organ je zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je pritožbi prosilke delno ugodil, ker je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izjema varovanih osebih podatkov sicer podana, vendar je organ napačno uporabil materialno pravo s tem, ko prosilki ni omogočil delnega dostopa v skladu s 7. čl. ZDIJZ.
ODLOČBA:Številka: 090-214/2015/4Datum: 10. 12. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. in 1 odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 27. 7. 2015, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Celovška cesta 71, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke, z dne 6. 8. 2015, zoper odločbo Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije z dne 27. 7. 2015, se delno ugodi ter se odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo naslednjih dokumentov:- primer avtorske pogodbe, ki so jih zaposleni pri organu sklenili v obdobju od 24. 2 2004 do 30. 11. 2011, na podlagi katerih so zaposleni pisali strokovne članke za objavo v reviji Obrtnik oz. Podjetnik, pri čemer je organ dolžan prekriti:A) ime in priimek osebe, ki je v imenu organa sklenila pogodbo, v glavi pogodbeB) ime in priimek avtorja, v rubriki Avtor:C) naslov bivališča, davčno številko, EMŠO in številko transakcijskega računa avtorja, ki se nahajajo neposredno pod rubriko Avtor:D) ime, priimek in podpis avtorja ter osebe, ki je v imenu organa sklenila pogodbo, v nogi pogodbe- primer avtorske pogodbe, ki so jih zaposleni pri organu sklenili v obdobju od 24. 2 2004 do 30. 11. 2011, na podlagi katerih so zaposleni izvajali predavanja, pri čemer je organ dolžan prekriti:A) ime in priimek osebe, ki je v imenu organa sklenila pogodbo, v glavi pogodbeB) ime in priimek avtorja, v rubriki Ime in priimek avtorja:C) naslov bivališča, davčno številko, EMŠO in številko transakcijskega računa avtorja, ki se nahajajo neposredno pod rubriko Ime in priimek avtorja:D) ime in priimek avtorja ter osebe, ki je v imenu organa sklenila pogodbo, v nogi na zadnji strani pogodbeE) podpis avtorja in osebe, ki je v imenu organa sklenila pogodbo v nogi na vsaki strani pogodbe2. V preostalem delu, v katerem zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke, se pritožba prosilke zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilka je, dne 17. 4. 2015, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala posredovanje fotokopij vseh pogodb o izvedbi ali stvaritvi avtorskega dela (predavanja, članki za revijo Obrtnik, učna gradiva, druga dela z značajem avtorskega dela), ki jih je organ sklenil v obdobju od začetka veljavnosti Pravilnika o merilih za izplačilo avtorskih honorarjev (sprejetega na 25. redni seji upravnega odbora organa dne 24. 2. 2004) do 30. 11. 2011, z avtorji, ki so bili v času sklenitve pogodbe v delovnem razmerju pri organu.Organ je zahtevo prosilke z odločbo, z dne 21. 5. 2015, zavrnil zaradi obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.Zoper odločbo organa je prosilka, dne 4. 6. 2015, vložila pritožbo iz razloga napačne uporabe materialnega predpisa. Organ bi namreč moral, upoštevaje določbe o varovanih osebnih podatkih, prosilki omogočiti delni dostop (7. čl. ZDIJZ).IP je z odločbo št. 090-161/2015/2, z dne 29. 6. 2015, ugotovil, da je organ v skladu s 7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP bistveno kršil pravila postopka, zato je pritožbi prosilke ugodil in odločbo organa, z dne 21. 5. 2015, odpravil ter zadevo vrnil v ponovni postopek.Organ je zahtevo prosilke z odločbo, z dne 27. 7. 2015, zavrnil zaradi obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ob tem je navedel, da vse zahtevane avtorske pogodbe vsebujejo naslednje osebne podatke delavcev: ime, priimek, telefonska številka, naslov bivališča, davčna številka, EMŠO in osebni transakcijski račun. Poleg tega gre tudi za osebni podatek, kdo in v katerem obdobju je bil v času veljave pravilnika zaposlen pri organu ter imel z delodajalcem sklenjeno pogodbo o avtorskem delu. Organ za posredovanje navedenih osebnih podatkov nima privoljenja posameznikov, zato jih prosilki ne more posredovati. Organ je tudi ugotovil, da dejanskega stanja ni mogoče subsumirati pod 2. in 3. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da ni podana izjema od izjeme, ki bi omogočala prost dostop do zahtevanih informacij. Nadalje je organ ugotovil, da v kolikor bi prosilki posredoval dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, si prosilka s takšnimi dokumenti ne bi imela kaj pomagati, saj njo zanima le, katere so tiste osebe, s katerimi je organ v navedenem obdobju imel sklenjene pogodbe o avtorskem delu. Pogodbe so namreč napisane po predhodno sestavljenem vzorcu oz. so identične, spreminjajo se le osebni podatki.Zoper odločbo organa, z dne 27. 7. 2015, je prosilka, dne 6. 8. 2015, vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je organ zahtevo ponovno zavrnil z enako utemeljitvijo, kot z odločbo, ki jo je IP odpravil. Prosilka meni, da ima pravico, da na podlagi dokumentov, ki so informacije javnega značaja (četudi posredovanih v skladu s 7. čl. ZDIJZ), dela takšne ali drugačne logične zaključke in sklepe. Posledično je utemeljitev, da si prosilka s posredovanimi dokumenti ne bi imela kaj pomagati, povsem zgrešena. Organ je samovoljno ocenil, kateri podatki prosilko zanimajo in kakšno korist (ne) bi imela od dokumentov. Prosilka tudi ni dolžna pojasnjevati razlogov, zaradi katerih je vložila svoj zahtevek. Organ lahko omeji dostop do zahtevanih informacij izključno na podlagi razlogov, ki so izrecno navedeni v ZDIJZ. Nadalje je navedla, da je organ avtorske pogodbe sklepal za različne oblike avtorskih del, vrsta opravljene storitve pa je essentialia negotii vsake avtorske pogodbe. Iz tega sledi, da zahtevani dokumenti ob predpostavki prekritja varovanih osebnih podatkov nikakor ne morejo biti identični. A četudi bi bili identični, to ne more biti razlog za zavrnitev prosilkine zahteve. Organ je pritožbo prosilke, kot pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, z dne 17. 8. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP. Dopisu je priložil seznam izplačanih avtorskih pogodb, ki so jih zaposleni pri organu sklenili v obdobju od leta 2004 do 2011, na podlagi katerih so zaposleni pisali strokovne članke za objavo v reviji Obrtnik oz. Podjetnik in seznam izplačanih avtorskih pogodb, ki so jih zaposleni pri organu sklenili v obdobju od leta 2004 do 2011, na podlagi katerih so zaposleni izvajali predavanja. Ob tem je organ priložil primer avtorske pogodbe, na podlagi katere je bilo izvedeno predavanje in primer avtorske pogodbe, na podlagi katere je bil napisan članek za objavo v reviji. Organ je v zvezi s priloženima vzorcema pojasnil, da so imeli prav vsi zaposleni, ki so po avtorski pogodbi predavali, sklenjene identične pogodbe, in da so imeli prav vsi zaposleni, ki so po avtorski pogodbi pisali članke za objavo v reviji, sklenjene identične pogodbe.Pritožba je delno utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Organ je v skladu s 33. čl. Obrtnega zakona (Ur. l. RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 102/07, 30/13 in 36/13 – popr.; v nadaljevanju ObrZ) oseba javnega prava in kot tak zavezan za posredovanje informacij javnega značaja po 1. čl. ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da so zahtevane informacije v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacije javnega značaja oz. da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da izvirajo iz njegovega delovnega področja. Sporno pa je, ali so zahtevane informacije javnega značaja prosto dostopne.1. Glede učinka erga omnes:IP pritrjuje prosilkinim navedbam v delu, ki se nanaša na vprašanje (ne)relevantnosti namena prosilkine zahteve po ZDIJZ. IP poudarja, da je prosilka podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Za presojo tovrstne zahteve ni relevantno dejstvo morebitnih nagibov in okoliščin prosilke v zvezi z zahtevanimi dokumenti. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilka podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ in jo kot tako tudi vsebinsko opredelila ter poimenovala. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin prosilke v nadaljevanju ni opredeljeval.2. Glede izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilki zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo veliko osebnih podatkov (ime, priimek, podpis, naslov bivališča, davčna številka, EMŠO, številka transakcijskega računa). Vsebujejo torej osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. je v zvezi z vso zahtevano dokumentacijo podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.Zaposleni pri organu niso javni uslužbenci ali javni funkcionarji. Zato je IP zaključil, da v predmetni zadevi ne gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. da na tej podlagi ni podana izjema od izjeme po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.Organ pridobiva sredstva tudi iz sredstev državnega proračuna (5. al. 1. odst. 39. čl. ObrZ), vendar pa se ta sredstva v skladu s 4. odst. 39. čl. ObrZ porabijo zgolj za izvajanje javnih pooblastil iz 2. in 7. al. 2. odst. 34. čl. ObrZ, in sicer za izvajanje nalog s področja poklicnega izobraževanja (priprava predlogov za pripravo novih poklicnih standardov, verifikacija učnih mest, vodenje registra učnih mest, sodelovanje pri zaključnih izpitih, opravljanje nadzora nad izvajanjem praktičnega usposabljanja z delom) na podlagi programa, ki ga Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije uskladi z ministrstvom, pristojnim za šolstvo ter ministrstvom, pristojnim za obrt in za prijavo čezmejnega občasnega opravljanja obrtnih dejavnosti za fizične in pravne osebe iz države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije. Z drugimi besedami, dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, niso nastali v okviru izvajanja nalog, za katere se v skladu s 4. odst. 39. čl. ObrZ porabljajo javna sredstva. Zato je IP zaključil, da v predmetni zadevi ne gre za podatke o porabi javnih sredstev oz. da tudi na tej podlagi ni podana izjema od izjeme po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.V nadaljevanju je IP presojal, ali je prosilki do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. Kot že navedeno zgoraj, v zvezi z osebnimi podatki zaposlenih pri organu, IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je dostop do teh podatkov zavrnil, preostali podatki, ki jih vsebujejo avtorske pogodbe, ki so jih zaposleni pri organu sklenili v obdobju od 24. 2. 2004 do 30. 11. 2011, na podlagi katerih so zaposleni bodisi pisali strokovne članke za objavo v reviji Obrtnik oz. Podjetnik, bodisi izvajali predavanja, pa so prosto dostopni. Odločitev organa v izpodbijani odločbi upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ tako ni bila pravilna. IP na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ne dvomi v prepričljive navedbe organa, da so vse v predmetni zadevi zahtevane avtorske pogodbe, na podlagi kateri so bila izvedena predavanja, ob izvzetju zgoraj navedenih osebnih podatkov, identične. Prav tako IP, ob predpostavki izvzetja zgoraj navedenih osebnih podatkov, ne dvomi v prepričljive navedbe organa, da so vse v predmetni zadevi zahtevane avtorske pogodbe, na podlagi kateri so bili napisani članki, identične. To namreč izhaja tako iz predloženih primerov avtorskih pogodb, kakor tudi iz predloženih seznamov, iz katerih je jasno razvidno, da so zaposleni pri organu sklepali avtorske pogodbe le za dva namena, in sicer za namen pisanja strokovnih člankov in za namen izvajanja predavanj. Kljub temu bi organ moral v skladu s 7. čl. ZDIJZ prosilki omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih informacij. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilke, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka