prosilec - JP Okolje Piran d.o.o.
+ -Številka: 090-212/2015
Kategorije: Ni zahtevana informacija
POVZETEK:Prosilec je zahteval pogodbo o zbiranju in prevozu odpadkov, organ pa mu je posredoval pogodbo o oddaji odpadkov v nadaljnje ravnanje. Nezadovoljen s posredovanim je prosilec vložil pritožbo na podlagi 2. odstavka 27. člena ZDIJZ v povezavi s 4. odstavkom 25. člena ZDIJZ, saj informacija, ki jo je prejel, po njegovem mnenju ni bila informacija, ki jo je zahteval. IP je v pritožbenem postopku pritrdil prosilcu in ugotovil, da bi mu moral organ v resnici posredovati Pogodbo o izvajanja programa čiščenja in vzdrževanja javnih površin. Ta pogodba namreč vsebinsko ustreza tisti, ki jo je zahteval prosilec.
ODLOČBA:Številka: 090-212/2015/7Datum: 27. 11. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 30. 7. 2015, zoper odločitev Javnega podjetja OKOLJE Piran d.o.o., Arze 1b, 6330 Piran (v nadaljevanju organ) z dne 29. 7. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 30. 7. 2015 zoper odločitev organa z dne 29. 7. 2015 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati Pogodbo o izvajanja programa čiščenja in vzdrževanja javnih površin na območju občine Piran in druga dela po naročilu naročnika št. 989/SJS-2014 z dne 3. 10. 2014.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 11. 6. 2015 zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje:1. Pogodbo, sklenjeno med organom in podizvajalcem, za opravljanje javne službe zbiranja in prevoza odpadkov, ki jih opravlja na območju občine Piran;2. Potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s 30. členom Uredbe o odpadkih, Uradni list RS. št. 103/2011 z dne 16. 12. 2011 za (pod)izvajalca.Organ je prosilcu dne 29. 7. 2015 po e-pošti posredoval pogodbo o oddaji odpadkov v nadaljnje ravnanje, sklenjeno z izvajalcema Kostak d.d. in Komunalo Trebnje d.o.o. (v nadaljevanju Pogodba o oddaji odpadkov v nadaljnje ravnanje). Organ je prosilca tudi obvestil, da zbiranje odpadkov v občini Piran še vedno opravlja organ sam, kar pomeni, da zbiranje odpadkov ni predmet pogodbe. Prosilec je 30. 7. 2015 vložil pritožbo zaradi nepravilnega odgovora na njegovo zahtevo in navedel, da dostavljene pogodbe (t.j. pogodbe o oddaji odpadkov v nadaljnje ravnanje) ni iskal. Navedel je, da pogodba, ki jo je dejansko zahteval (t.j. pogodba o zbiranju in prevozu odpadkov), mogoče ne obstaja za leto 2015, vendar na podlagi javnih razpisov in podatkov Supervizorja sklepa, da so gotovo obstajale. Dne 31. 7. 2015 je organ prosilcu pojasnil, kot je to storil že v dopisu z dne 29. 7. 2015, da opravlja javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v občini Piran, zato nima podizvajalca za to storitev in posledično ne zahtevanih pogodb. Poleg tega je prosilcu poslal izpis iz Evidence izvajalcev javne službe zbiranja odpadkov, z dopisom z dne 17. 8. 2015 pa še potrdilo o vpisu organa v evidenco zbiralcev odpadkov.Prosilec je 17. 8. 2015 organu poslal sporočilo, v katerem je navedel, da se želi seznaniti s pogodbo po javnem naročilu št. 6/JN-S/SJS-2014. Poudaril je, da je pogodba sicer "zvito poimenovana", vendar gre vsebinsko za storitve obvezne gospodarske javne službe varstva okolja (zbiranja in prevoza odpadkov) in izbirne javne službe čiščenje javnih površin ter pogrebne in pokopališke izbirne javne službe, ki jih po odloku izvaja JP Okolje Piran.Organ je dne 17. 8. 2015 odstopil pritožbo prosilca v obravnavo IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je navedel, da je prosilcu posredoval vse informacije oz. dokumente, ki jih je zahteval, ter v dopisu povzel, kdaj je prosilcu posredoval katere odgovore in dokumente. Organ je še enkrat poudaril, da je v celoti ugodil zahtevi prosilca in zato ni izdal posebne odločbe. Na poziv IP št. 090-212/2015/4 z dne 19. 10. 2015 za dodatna pojasnila in dokumentacijo je organ dne 22. 10. 2015 poslal določena pojasnila, ki jih je mogoče strniti v naslednje točke:· Organ je ponovno pojasnil, da pogodba o opravljanju javne službe zbiranja in prevoza odpadkov ne obstaja, saj zbiranje odpadkov v občini Piran še vedno opravlja organ sam;· Dejansko obstaja pogodba o izvajanju programa čiščenja in vzdrževanja javnih površin na območju občine Piran in druga dela po naročilu naročnika, št. 989/SJS-2014 z dne 3. 10. 2014, ki jo je organ priložil;· Organ je zavrnil navedbe prosilca, da je pogodba o izvajanju programa “zvito poimenovana” in da gre vsebinsko za storitve zbiranja in prevoza odpadkov, čiščenja javnih površin ter pogrebne in pokopališke izbirne javne službe, ki jih po odloku izvaja organ. Pogodba o izvajanju programa namreč po navedbah organa ni spremenila pravnega statusa izvajalca vseh javnih služb, na katere se sklicuje prosilec. Zgoraj citirane javne službe so v izključni pristojnosti Javnega podjetja OKOLJE Piran, d.o.o. in se v nobenem delu niso prenesle na druge izvajalce;· V zvezi z navedbami prosilca, da gre za pogodbo po javnem naročilu št. 6/JN-S/SJS-2014 je organ navedel, da je bilo javno naročilo objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. JN 7141/2014 z dne 1. 7. 2014, celotna razpisna dokumentacija za izvedbo predmetnega javnega naročila pa je dosegljiva na spletni strani organa www.okoljepiran.si, in sicer pod rubriko razpisi (pretekli razpisi z dne 1. 7. 2014).IP je z dopisom št. 090-212/2015/6 z dne 28. 10. 2015 na podlagi 44. člena ZUP poslal dopis družbi ADET, komunalne storitve d.o.o., s katerim jo je povabil, da kot morebitni stranski udeleženec vstopi v postopek. Navedeni dopis IP je bil družbi vročen 11. 11. 2015, vendar ta nanj v postavljenem roku ter do izdaje te odločbe ni odgovorila.Pritožba je utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Tako je treba že uvodoma pojasniti, da je predmet tega pritožbenega postopka zgolj vprašanje dostopa do informacij iz prve točke prosilčeve zahteve (zahteva za "pogodbo, sklenjeno med organom in podizvajalcem za opravljanje javne službe zbiranja in prevoza odpadkov, ki jih opravlja na območju Občine Piran"), ne pa tudi do druge točke zahteve. Prosilec je namreč pritožbo z dne 30. 7. 2015 omejil zgolj na prvo točko zahteve in se glede druge točke ne pritožuje. 1. Vprašanje obstoja zahtevanih informacij Uvodoma IP ugotavlja, da je organ kot izvajalec gospodarske javne službe (javno podjetje) nedvomno zavezan za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, ki določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.Konkretno prosilčevo pritožbo je treba obravnavati v smislu 2. odstavka 27. člena v povezavi s 4. odstavkom 25. člena ZDIJZ, saj prosilec meni, da dokumentacija, ki jo je prejel, ni tista, ki jo je zahteval. Posledično je v predmetni zadevi vprašanje, s katero dokumentacijo v zvezi z zahtevo prosilca organ sploh razpolaga in ali je prosilcu posredoval vso zahtevano in razpoložljivo dokumentacijo.V obravnavanem primeru se torej postavlja vprašanje obstoja informacij javnega značaja po definiciji, ki je uveljavljena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ. Po tej določbo je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:- organ mora z informacijo razpolagati – nahaja se pri organu, izdelal pa jo je sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb; - informacija mora biti v materializirani obliki – v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva;- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa – informacija je povezana z delom organa in jo je pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti.V obravnavani zadevi ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, je pa vprašanje, ali organ prosilcu posredoval zahtevano informacijo ali pa razpolaga še s katero drugo informacijo, ki je prosilcu še ni posredoval.Po pregledu Pogodbe o oddaji odpadkov v nadaljnje ravnanje, ki jo je organ posredoval prosilcu, je IP ugotovil, da ta dejansko ne ustreza prosilčevi zahtevi po "pogodbi, sklenjeni med organom in podizvajalcem za opravljanje javne službe zbiranja in prevoza odpadkov, ki jih opravlja na območju Občine Piran." Tudi če posredovana pogodba delno ustreza zahtevi prosilca, pa je prosilec navedel določene prepričljive okoliščine, ki izkazujejo, da posredovana pogodba ni zahtevana pogodba. Prosilec je namreč navedel, da je bila na portalu javnega naročanja objavljeno javno naročilo št. 6/JN-S/SJS-2014 in da je po tej objavi sklenjena pogodba tista, ki jo je zahteval.IP je od organa prejel dodatno pogodbo, in sicer Pogodbo o izvajanja programa čiščenja in vzdrževanja javnih površin na območju občine Piran in druga dela po naročilu naročnika, št. 989/SJS-2014 z dne 3. 10. 2014. IP je torej moral preveriti, ali navedena Pogodba št. 989/SJS-2014 z dne 3. 10. 2014 ustreza zahtevi prosilca in ali bi mu jo moral organ posredovati. IP je ugotovil, da pogodba št. 989/SJS-2014 z dne 3. 10. 2014 dejansko ustreza zahtevi prosilca. Iz 1. člena te pogodbe namreč izhaja, da je njen predmet, med drugim, "ročni transport posod za odpadke", "pobiranje vrečk z odpadki", "praznjenje košev za smeti", "nakladanje in praznjenje posod za odpadke", "pomoč pri prevozu, sortiranju in ročni obdelavi odpadkov". Te pojme pa je mogoče obravnavati kot podpomenke oz. načine izvrševanja aktivnosti "zbiranja in prevoza odpadkov", kar je bistvo prosilčeve zahteve. Tudi če je pogodba poimenovana kot pogodba o izvajanju "čiščenja in vzdrževanja javnih površin", tako poimenovanje še ne pomeni, da pogodba ne ureja tudi "zbiranja in prevoza odpadkov". Pobiranje vrečk z odpadki, ki je predmet te pogodbe, denimo brez dvoma predstavlja "zbiranje odpadkov", pomoč pri prevozu odpadkov predstavlja aktivnost "prevoza odpadkov" itd. Zaradi navedenega je jasno, da pogodba št. 989/SJS-2014 z dne 3. 10. 2014 ustreza zahtevi prosilca.Prosilec je sicer v zahtevi opredelil, da želi pogodbo, ki se nanaša na "opravljanje javne službe," čeprav se pogodba št. 989/SJS-2014 z dne 3. 10. 2014 ne nanaša na opravljanje javne službe. Javno službo namreč skladno z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 6/1995, s sprem. in dop.) opravlja organ sam in izvajanja te javne službe ni prenesel na nikogar. Vendar pa prosilcu ne more biti v škodo, da ne ve natančno, kako se pogodba imenuje, temveč je treba njegovo zahtevo obravnavati smiselno, v kolikor je iz njene vsebine jasno razvidna prosilčeva volja. V konkretnem primeru je glede na prosilčev opis zahtevanega dokumenta jasno razvidno, da se želi seznaniti s pogodbo, sklenjeno glede zbiranja in prevoza odpadkov, ne glede na to, ali je to res pogodba o izvajanju javne službe. Organ je prosilcu namreč že pojasnil, da sam izvaja javno službo, vendar je prosilec vztrajal pri pridobivanju pogodbe, iz katere bo izhajala zahtevana vsebina. Prosilec se je v pritožbi celo skliceval na javno naročilo št. 6/JN-S/SJS-2014. Gre za številko, ki jo je dodelil organ, nato pa na portalu javnih naročil objavil javno naročilo št. JN 7141/2014 z dne 1. 7. 2014 ter skladno s tem javnim naročilom sklenil pogodbo št. 989/SJS-2014 z dne 3. 10. 2014.Iz vsega navedenega izhaja, da organ prosilcu ni posredoval pogodbe št. 989/SJS-2014 z dne 3. 10. 2014, kljub temu, da je ta ustrezala prosilčevi zahtevi. Ker informacija, ki jo je prosilec pridobil, ni informacija, ki jo je zahteval, je IP ugotovil, da je pritožba prosilca po 2. odstavku 27. člena ZDIJZ v povezavi s 4. odstavkom 25. člena ZDIJZ utemeljena. 2. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značajaV nadaljevanju je moral IP presoditi, ali obstajajo zakonski zadržki oz. izjeme, ki preprečujejo posredovanje pogodbe št. 989/SJS-2014 z dne 3. 10. 2014 prosilcu v postopku po ZDIJZ. Edini dve izjemi, ki sta teoretično uporabljivi v konkretnem primeru, sta izjema poslovne skrivnosti (2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) in izjema varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).2.1 Izjema poslovne skrivnostiV zvezi z izjemo poslovne skrivnosti ZDIJZ v 2. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne, če gre za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pojem in namen zaščite poslovne skrivnosti je urejen v ZGD-1. 1. odstavek 39. člena ZGD-1 določa, da je poslovna skrivnost podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom (t.i. subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti). S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. ZGD-1 torej predvideva možnost družbe, da ta s svojim aktom (kot akt lahko smiselno štejemo tudi označitev dokumentov) in s svojo voljo kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Ne glede na to pa se po 2. odstavku 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti).Po ustaljeni praksi IP (na primer odločbi IP št. 090-10/2014/6, z dne 5. 3. 2014, in št. 090-28/2011/17, z dne 4. 9. 2013) in Upravnega sodišča RS (na primer sodbi opr. št. U 32/2008-25, z dne 8. 10. 2008, in opr. št. U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009) je dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega in/ali objektivnega kriterija na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje. V konkretnem primeru gospodarska družba, ki je z organom sklenila predmetno pogodbo, sploh ni zatrjevala obstoja poslovne skrivnosti; pogodba ne nosi nobene oznake poslovne skrivnosti, iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi gospodarska družba organ kadarkoli obvestila, da smatra pogodbo kot poslovno skrivnost, prav tako pa gospodarska družba ni vstopila v ta postopek in zatrjevala obstoja poslovne skrivnosti. Zaradi navedenega je jasno, da izjema poslovne skrivnosti ni podana, saj je ne poslovni subjekt ne organ nista ne zatrjevala ne izkazovala. Ne glede na označitev podatkov po subjektivnem kriteriju ali izkazu občutne škode po objektivnem kriteriju pa 3. odstavek 39. člena ZGD-1 določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. IP je ugotovil, da podatkov iz obravnavane pogodbe sploh ne bi mogli šteti za poslovno skrivnost, saj njihovo absolutno javnost določa 3. odstavek 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka tega člena (torej tudi obstoj poslovne skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev (…), razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Predmetna pogodba je bila sklenjena v okviru javnega naročila št. JN7141/2014 z dne 1. 7. 2014. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 - UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZJN-2) opredeljuje "pogodbo o izvedbi javnega naročila" kot odplačno pogodbo med enim ali več ponudniki ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz tega zakona. V konkretni pogodbi je opredeljen predmet pogodbe, cena storitev, pogoji izvajanja pogodbe ter drugi pogodbeni pogoji. Glede na to, da gre za odplačno pogodbo, po kateri se je organ zavezal k porabi javnih sredstev, so podatki iz pogodbe nedvomno podatki o porabi javnih sredstev, pri katerih velja načelo absolutne javnosti. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je IP pri opredelitvi pojma javnih sredstev že večkrat oprl na določbe Zakona o Računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/2001, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZRacS-1) in že večkrat ugotovil, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi od končnih uporabnikov (glej na primer odločbo IP št. 090-66/2012/9 z dne 17. 5. 2012). V konkretnem primeru ni sporno, da gre pri sklenitvi obravnavane pogodbe za sredstva, ki jih organ pridobiva v okviru izvajanja javne službe. Zahtevana pogodba torej vsebuje podatke o porabi javnih sredstev, zato izjema poslovne skrivnosti ni podana.Zaradi vsega navedenega je IP ugotovil, da izjema poslovne skrivnosti po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.2.2 Izjema varstva osebnih podatkovV nadaljevanju je IP ugotavljal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov. V pogodbi št. 989/SJS-2014 z dne 3. 10. 2014 so namreč navedeni naslednji osebni podatki štirih posameznikov:- ime, priimek, funkcijo, podpis;- ime, priimek, funkcijo, podpis direktorja izvajalca;- ime in priimek skrbnika pogodbe na strani naročnika;- ime in priimek skrbnika pogodbe na strani izvajalca, ki je hkrati direktor izvajalca.Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena v 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker je obdelava osebnih podatkov, tudi za namene ZDIJZ, dopustna samo, če ne pomeni kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1), je v konkretnem primeru treba ugotoviti, ali posredovanje posnetkov na podlagi zahteve po ZDIJZ pomeni kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.ZVOP-1 opredeljuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer se v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. V konkretnem primeru je IP ugotovil, da obstaja podana pravna podlaga za posredovanje vseh naštetih podatkov, kar pojasnjuje v nadaljevanju.Imena, priimki in funkcije direktorjev naročnika in izvajalca so javni po samem zakonu. Obvezen vpis družbe v sodni register izhaja že iz 43. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop., v nadaljevanju ZGD), ki določa, da se v register vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa zakon. 4. člen Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZSReg) tako določa podatke, ki se vpišejo v sodni register. V sodni register se v zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje subjekta vpisa, vpišejo:- identifikacijski podatki,- tip zastopnika (prokurist, član uprave, likvidator ipd.),- način zastopanja (skupno ali samostojno),- meje pooblastil za zastopanje, če v skladu z zakonom omejitev pooblastila za zastopanje učinkuje proti tretjim osebam,- datum podelitve pooblastila in- datum prenehanja pooblastila.Sodni register je skladno s 7. členom ZSReg javna knjiga, javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, pa se zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register ter z izstavitvijo izpisov iz sodnega registra po 48. členu ZSReg. Podpis posameznika sicer lahko štejemo med osebne podatke, vendar je v konkretnem primeru del identifikacije zakonitega zastopnika - pooblaščenca pravne osebe, zato ni varovan. Identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje subjektov, se namreč vpisujejo v sodni register ravno z namenom, da lahko vsakdo, ki sklepa pogodbo s subjektom, preveri, ali tega res zastopa upravičena oseba. Ker podpis izkazuje, kdo je v imenu subjekta (kot zakoniti zastopnik) sklenil pogodbo, je tudi podpis sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan.IP tako zaključuje, da je za obdelavo navedenih osebnih podatkov (torej za njihovo posredovanje v postopku po ZDIJZ) podana ustrezna pravna podlaga in torej ni podana izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Po uradni dolžnosti je IP preveril tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ugotovil, da te niso podane. Zaradi navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje v zvezi z vsebino prosilčeve zahteve. Skladno z določbo 1. odstavka 251. člena ZUP je zato IP odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam rešil zadevo - organu je naložil, da najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilcu posreduje v elektronski obliki Pogodbo o izvajanja programa čiščenja in vzdrževanja javnih površin na območju občine Piran in druga dela po naročilu naročnika št. 989/SJS-2014 z dne 3. 10. 2014, kot to izhaja iz prve točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Polona Tepina, univ. dipl. prav., LL.M.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka