prosilec - Geodetska uprava RS-Geodetska pisarna Žalec
+ -Številka: 090-211/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je zahteval dokumente v zvezi s prestavitvijo hišne številke in spremembo bonitete stavbnih zemljišč. Organ je ugotovil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku v celoti sledil obrazložitvi organa. Prestavitev hišne številke na katero se nanaša zahteva, je bila opravljena pred letom 1981, organ pa ima evidenco opravljenih prestavitev le do navedenega leta. Prosilec je zahteval tudi dokumente v zvezi s spremembo bonitete stavbnega zemljišč, ki pa ne obstajajo, saj se sprememba bonitiete lahko izvede zgolj na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih.
ODLOČBA:Številka: 090-211/2015/6Datum: 10. 11. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 35311-1/2015-13, z dne 6. 7. 2015, Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna uprava Velenje, Rudarska cesta 3, 3320 Velenje (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilca, z dne 10. 8. 2015, zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna uprava Velenje, Rudarska cesta 3, 3320 Velenje, št. 35311-1/2015-13 z dne 6. 7. 2015, se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je na organ naslovil več dopisov, iz katerih so izhajale zahteve za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s prestavitvijo hišne številke na določeni lokaciji, spremembo bonitete določenih nepremičnin in dokumentacije v zvezi z vpisom določenih stavb v kataster stavb.Organ je prosilcu posredoval zahtevano dokumentacijo kot priloge dopisa 35311-1/2015-6 z dne 24. 4. 2015 in dopisa št. 35311-1/2015-6 z dne 11. 3. 2015. Dokumente je organ prosilcu posredoval v obliki fotokopij po pošti na naslov prosilca in v obliki skenogramov po elektronski pošti na naslov...Organ je zavrnil dostop do kopij dokumentov in elaboratov za prestavitev hišne številke z lokacije obstoječega stanovanjskega objekta Jeronim 39 ID 364 na nov objekt ID 365 (1. tč. izreka) in do kopij dokumentov in elaboratov za spremembo bonitete o zemljišču parc. št. *277 in stavbah ID št. 364, 365, 366, 367, 368 in 369, k.o. Jeronim (2. tč. izreka), ker z navedenimi dokumenti ne razpolaga. Glede dokumentov iz 1. tč. izreka izpodbijane odločbe je organ navedel, da se premik hišne številke ne izvede v formalnem postopku, zato v zvezi s tem ne nastajajo kakršnikoli dokumenti. V praksi se premik izvede na obiskih strank. Kljub temu organ pojasnjuje, da je prosilcu posredoval kopijo starega posestnega lista, iz katerega izhaja, da je imela kmetija današnjih lastnikov … verjetno med l. 1904 in 1926, naslov Jeronim 33, v obdobju med 1929 do 1959, pa je bila kmetiji določena št. Jeronim 39. Glede zahtevanih dokumentov za spremembo bonitete zemljišča (2. tč. izreka izpodbijane odločbe), pa organ pojasnjuje, da se zahteva nanaša na stavbna zemljišča, kjer se boniteta ne obračunava. Bonitete se namreč obračunavajo zgolj na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih. Prosilec v pritožbi zlasti navaja, da organ njegove odločbe ni obravnaval v postopku po ZDIJZ, saj je, kot navaja, seznanitev z dokumenti zahteval na podlagi ZUP, medtem ko je organ mimo njegove volje odločal v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec se pritožuje tudi glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ko navaja, da organ protislovno enkrat ugotavlja, da je dokumente že posredoval in drugič, da ti ne obstajajo.Prosilec je dne 6.11.2015 na IP poslal dopis v katerem je navedel več dokazov, ki naj bi izkazovali, da prosilec ni prejel zahtevanih dokumentov, kot to izhaja iz obrazložitve organa. Prosilec navaja, da ni prejel dokumentov, ki naj bi jih organ poslal v prilogi dopisa št. 35311-1/2015-9 z dne 24. 4. 2015. Slednje dokazuje s kopijo prejete pisemske ovojnice, na kateri je navedena teža pisma 0,011 kg, kar naj bi po pojasnilih pošte predstavljalo 1 list A4 format. V dopolnitvi pritožbe prosilec še navaja, da je njegova zahteva za dostop do dokumentacije po ZUP odstopljena v odločanje pristojnemu drugostopenjskemu organu na Ministrstvo za okolje in prostor z dopisom št. 35311-10/2014-2 z dne 12.12.2014. Prosilec zatrjuje tudi nezakonito ravnanje uradne osebe, ki je o njegovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odločala na prvi stopnji – g. Tomaža Cinka, zoper katerega po navedbah prosilca teče tudi postopek za izločitev uradne osebe iz postopkov povezanih z geodetskimi postopki glede zemljišč Jeronim 39 in Jeronim 38 k.o. Jeronim_1013. Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.1. Glede zatrjevane procesne kršitveProsilec navaja, da bi organ moral njegovo zahtevo za dostop do informacij obravnavati kot zahtevo za dostop do dokumentov v skladu z 82. čl. ZUP in ne kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. IP ugotavlja, da imajo v skladu s 1. odst. 82. čl. ZUP, stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Na podlagi 2. odst. pa ima pravico iz prejšnjega odstavka tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Na podlagi 4. odst. pa lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne glede na določbe ZUP, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah.Iz navedenih določb izhajajo možnosti dostopa do dokumentov iz upravnega postopka za tri različne kategorije prosilcev. V skladu s 1. odst. 82. čl. lahko dokumente konkretnega upravnega postopka zahtevajo stranke tega upravnega postopka. V kategorijo po 2. odst. 86. čl. sodijo vsi tisti, ki bi lahko imeli od te dokumentacije pravno korist. Pravna korist je na zakon oprta osebna korist. Dostop do dokumentacije tem osebam (torej osebam, ki niso stranke oziroma stranski udeleženci tega upravnega postopka), je torej omogočen dostop, če kot verjetno izkažejo svoj pravni interes. Tretja kategorija prosilcev, ki jo določa 4. odst. 82. čl. ZUP, pa je vsakdo, ki dokumente iz konkretnega upravnega postopka zahteva kot informacije javnega značaja. V tem primeru se zahteva prosilca obravnavna v postopku po ZDIJZ.V predmetni zadevi je organ zahteve prosilca obravnaval po ZDIJZ. Prosilec je v svojih zahtevah z dni 9. 12. 2014, 9. 1. 2015 in 10. 2. 2015 navedel, da zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZUP. IP ugotavlja, da je prosilec sicer navedel, da želi dokumente po ZUP, vendar je v zahtevi obenem navedel, da »zahteva informacije javnega značaja«. Možnosti dostopa do dokumentov na podlagi 1. oziroma 2. odst. 82. čl. ZUP se namreč ne omejuje zgolj na informacije javnega značaja, saj je posameznik upravičen do vseh dokumentov iz spisa konkretnega upravnega postopka. Le v postopku po ZDIJZ pa lahko organ odloči o dostopu do informacij javnega značaja, kar določa tudi ZUP v 4. odst. 82. čl. IP posledično ugotavlja, da organ s tem, ko je zahteve prosilca obravnaval po ZDIJZ, ni storil procesne kršitve, saj je prosilec v vlogah izrecno zahteval dostop do informacij javnega značaja. Procesne kršitve, na katere se sklicuje prosilec v pritožbi, tako niso podane.Ob tem IP dodaja, da prosilec v dopisu z dne 6. 11. 2015 zatrjuje, da o pritožbi odloča pristojen drugostopenjski organ – Ministrstvo za okolje in prostor. IP v zvezi s tem ugotavlja, da dejstvo, da prosilec uresničuje več pravic hkrati, ne vpliva na pristojnost IP za odločanje o konkretni upravni zadevi dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec v dopolnitvi pritožbe tudi sam navaja, da pri pritožbi zoper izpodbijano odločbo vztraja v celoti. Iz vseh zgoraj naštetih razlogov IP ugotavlja, da obstaja pristojnost IP za odločanje o pritožbi zoper odločbo organa št. 35311-1/2015-13 z dne 6. 7. 2015. 2. Glede obstoja dokumentovPojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.IP ugotavlja, da je organ prosilcu zavrnil dostop do kopij dokumentov in elaboratov za prestavitev hišne številke z lokacije obstoječega stanovanjskega objekta Jeronim 39 ID 364 na nov objekt ID 365 (1. tč. izreka), ker z njo ne razpolaga. Prosilec v pritožbi takšni ugotovitvi oporeka, s tem ko navaja, da organ protislovno hkrati ugotavlja, da z dokumenti ne razpolaga in da je zahtevane dokumente že posredoval. IP v zvezi s tem ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval v tem delu zahtevano dokumentacijo v prilogi dopisa št. 35311-1/2015-6 z dne 11. 3. 2015. V spisovni dokumentaciji se nahaja tudi sporočilo o prispelem pismu, iz katerega izhaja, da je bila dokumentacija dne 28.3.2015 vložna v hišni predalček na naslov prosilca. S predmetnim dopisom je organ prosilcu posredoval naslednja dokumenta:- fotokopijo arhivskega posestnega lista št. 118 k.o. Jeronim,- fotokopijo dokumenta IDPOS 52/10 l. 1959.Iz dopisa št. 35311-1/2015-6 izhaja tudi obširno pojasnilo glede pravnih podlag za izvedbo premika hišne številke. Iz dopisa izhaja, da premik hišne številke predstavlja materialno dejanje, torej se pri tem ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke upravnega postopka. Označitev stavb s hišnimi številkami služi namreč zgolj lažji orientiranosti v prostoru, zato ne vpliva na posameznikov pravni položaj. Ker se torej v zvezi s tem ne vodi upravni postopek, organ tudi nima dokumentov »v zvezi s postopkom prestavitve hišne številke«, kot to zahteva prosilec. Pri organu sicer obstajajo evidence hišnih številk za čas od leta 1981 naprej. Kljub temu organ pojasnjuje, da za zahtevano lokacijo organ teh podatkov nima, saj je hišna številka Jeronim 39 mnogo starejšega nastanka. Organ je zato preveril še druge svoje arhive, iz katerih bi izhajali dokumenti, ki posredno dokazujejo morebitne spremembe navedenega naslova. V zvezi s tem je organ našel posestni list št. 118 k.o. Jeronim, ki kaže na stanje med letoma 1904 in 1926 ter meritev IDPOS 52/10 iz leta 1959. Iz teh dokumentov po domnevah organa izhaja, da je imela kmetija ob prvem vrisu leta 1904, do leta 1926, hišno številko Jeronim 33, mlajši dokument iz leta 1959 pa kaže, da je imela ista stavba takrat hišno številko Jeronim 39. Drugih dokumentov v zvezi s premikom hišne številke za zahtevano lokacijo organ nima. Na podlagi navedenega IP sledi ugotovitvi organa in potrjuje odločitev, da organ glede prestavitve hišne številke ne razpolaga z drugimi dokumenti, kot s tistimi, do katerih je prosilcu omogočil dostop. Prosilec namreč v pritožbi ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da pojasnilu organa ne gre slediti. Zgolj dejstvo, da se prosilec ne strinja s pojasnilom organa, brez da bi navedel konkretne okoliščine oz. predlagal konkretne dokaze, ki izkazujejo nasprotno, pa ne zadostuje za sklepanje, da zahtevani dokumenti dejansko obstajajo. IP je zato sledil prepričljivi razlagi in pojasnilu organa, da z zahtevanimi dokumenti ta ne razpolaga in je posledično odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.Dalje je organ v 2. tč. izreka zavrnil dostop do kopij dokumentov in elaboratov za spremembo bonitete o zemljišču parc. št. *277 in stavbah ID št. 364, 365, 366, 367, 368 in 369, k.o. Jeronim (2. tč. izreka), ker z navedenimi dokumenti ne razpolaga. Organ v zvezi s tem navaja, da navedene nepremičnine ležijo na območju kmetije in označujejo stanovanjsko stavbo, 4 kmetijska poslopja in vmesno dvorišče. IP ob tem ugotavlja, da je v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US in 79/12 – odl. US; v nadaljevanju ZEN) boniteta zemljišča podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča, ki se določi v obliki bonitetnih točk. Na podlagi 2. odst. 25. čl. ZEN se za parcele, ki po dejanski rabi niso uvrščene med kmetijska ali gozdna zemljišča, vodi boniteta zemljišča v vrednosti nič (0). Način izračuna podrobneje določa Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč (Uradni list RS, št. 47/08), v skladu s katerim se napravi tudi elaborat za spremembo bonitete zemljišča. Ker je torej elaborat namenjen spreminjanju bonitete kmetijskih ali gozdnih zemljišč, za stavbna zemljišča pa je boniteta določena kot nič na podlagi zakona, IP potrjuje ugotovitev organa, da dokumenti glede 2. tč. izreka izpodbijane odločbe ne obstajajo. Iz navedenega razloga je IP v tem delu zavrnil pritožbo prosilca in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.3. Glede posredovanja dokumentovV svojih zahtevah je prosilec zahteval tudi posredovanje kopij vlog in elaborata za vpis stavb ID 364, 365, 366, 367, 368 in 369 v kataster stavb. Prosilec je v dopisu z dne 6. 11. 2015 navedel, da teh dokumentov od organa ni prejel. Dokumenti naj bi bili poslani kot priloga dopisa št. 35311-1/2015-9 z dne 24. 4. 2015. Iz prilog navedenega dopisa izhajajo naslednji dokumenti:- Elaborat zemljiškega katastra vloga 02112-108/2015, IDPOS 6122 Jeronim (16 strani).- Elaborati za vpis stavbe v kataster stavb za ID 364, 365, 366, 368, 369 k.o. Jeronim (5 elaboratov v 5 datotekah, skupaj 32 strani).Prosilec je navedel, da prilog ni prejel, kar je dokazoval s kopijo prejete pisemske ovojnice, na kateri je navedena teža pisma 0,011 kg, kar naj bi po pojasnilih pošte predstavljalo 1 list A4 format. IP je ugotovil, da iz dokumentacije v zadevi izhaja, da organ prilog ni posredoval v fizični obliki, temveč v elektronski obliki. V skladu z 2. tč. 2. odst. 17. čl. ZDIJZ, ki določa obvezne sestavine zahteve, mora prosilec navesti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Dalje iz 2. odst. 27. čl. ZDIJZ izhaja, da se lahko zoper odločbo organa prosilec pritoži, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim in četrtim odstavkom 17. člena. IP ugotavlja, da prosilec v nobeni od petih funkcionalno povezanih zahtev ni opredelil, da se z zahtevanimi dokumenti želi seznaniti v elektronski obliki. Prosilec je v vseh zahtevah navedel, da želi prejeti »kopije«, prav tako pa je v vseh zahtevah navedel zgolj svoj naslov, ki ga je organ uporabil tudi kot naslov za vročanje dopisa št. 35311-1/2015-9 z dne 24. 4. 2015. Iz vsega navedenega izhaja, da je prosilec zahteval dostop do dokumentov v obliki fotokopij. IP je ugotovil, da organ ni posredoval zahtevanih dokumentov v obliki fotokopij, kot to izhaja iz zahteve prosilca, zato je IP pozval organ, naj svojo obveznost izpolni. IP je od organa dne 11.11.2015 prejel potrditev, da je ta prosilcu zahtevano dokumentacijo posredoval v fizični obliki po pošti. IP ugotavlja, da organ glede dokumentov, ki izhajajo iz priloge dopisa št. 35311-1/2015-9 z dne 24. 4. 2015, s predmetno odločbo ni odločil, temveč je zgolj v obrazložitvi pojasnil, da je zahtevane informacije prosilcu posredoval. Ker torej organ dostopa do teh dokumentov ni zavrnil, temveč ga je odobril, IP ne more ugotavljati zakonitosti pozitivno rešene odločbe. IP na podlagi zgoraj navedenega zaključuje, da je organ pravilno in v celoti odločil o zahtevah prosilca, zato je na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP zavrnil pritožbo prosilca in potrdil odločbo organa prve stopnje. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodil: |
|
|
| Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
|
| asistent svetovalca |
|
|